Slovenija – banke in denar

V zadnjem tednu se zdi, da je v Sloveniji pomemben le denar – za reševanje bank in malo manj za reševanje podjetij ter za nagrade uspešnih menedžerjev. Na drugi strani prihajajo kazni za manj uspešne menedžerje.

Reševanje bank še vedno v ospredju

Reševanje bančnega sistema je tudi ta teden osrednja tema. Začelo se je v ponedeljek z decembrsko sejo Držav­nega zbora, saj so bila vsa štiri poslanska vprašanja za premierko Alenko Bratušek vezana na reševanje bank. Povedala je, da je velika večina slabih posojil na­stala pred letom 2009, saj se je bruto zunanji dolg s 15,3 milijarde evrov leta 2004 povzpel na 39,2 milijarde evrov v letu 2008. Danes znaša 40,8 milijarde evrov.

Sredi tedna je Evropska komisija izdala odločbe o državni pomoči petim slovenskim bankam – NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka, kar pomeni, da lahko Slovenija izpelje krepitev stabilnosti bank. »Načrt prestrukturiranja dveh največjih bank v Sloveniji je potrjen v skladu z novimi bančnimi pravili,« je ob tem povedal komisar za konkurenco Joaquin Almunia. Nova pravila pred dokapitalizacijo zahtevajo razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic.

Poleg tega je Almunia poudaril, da moramo obe največji banki prodati, NLB do konca leta 2017, NKBM še leto prej. Za Abanko mora biti v treh mesecih jasen načrt prestrukturiranja, zato sedaj dokapitalizacija zgolj s 348 milijoni evrov. Banka Slovenije je odredila povečanje kapitala za NLB v višini 1,5 milijarde evrov, za NKBM 870 milijonov evrov, za Probanko 176 in Faktor banko 269 milijonov evrov.

Hkrati sta bili že podpisani pogodbi med DUTB (Slaba banka) in NLB in NKBM o prenosu terjatev. Prenosna vrednost prenesenih terjatev z NLB na na Slabo banko znaša 711 milijonov evrov, z NKBM pa 422 milijonov evrov.

Bivši šef NLB s celotno nagrado

Ustavno sodišče je bilo ta teden zelo dejavno. Prej omenjene dokapitalizacije so bile mogoče zaradi njihove odločitve, da ne zadrži izvajanja bančnega zakona, ki govori tudi o razlastitvi lastnikov podrejenih obveznic. Drugi dve odločitvi sta dokončni. Ena se nanaša na zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je določil pogoje za obvezno upokojevanje. Protiustavna je določba o upokojevanju javnih uslužbenk, ki se morajo upokojiti šele, ko dosežejo enake pogoje kot moški kolegi.

Še bolj je odmevala odločitev o zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize oziroma t. i. Kramarjev zakon. Ustav­no sodišče je presodilo, da ni bila izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Čeprav ga je Državni zbor sprejel oktobra 2009, naj bi veljal od 1. januarja 2009, s tem pa je zakon posegel v položaj davčnih zavezancev.

Odločitve se je razveselilo 40 menedžerjev, še najbolj verjetno nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar, ki je leta 2009 s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Po zakonu bi moral skupaj z dohodnino plačati kar okoli 90 odstotkov davkov. Po odločitvi ustavnih sodnikov mu bo morala država vrniti preplačane davke skupaj z obrestmi.

Krašovec neskladen s Svetim sedežem

»Glede na brezprizivno odločitev pristojne cerkvene oblasti je bil gospodu Mirku Krašovcu odvzet naziv kanonika Mariborskega metropolitanskega kapitlja z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. Odvzete so mu bile tudi vse naloge in zadolžitve, ki mu jih je podelil njegov ordinarij,« je ta teden sporočila Apostolska nunciatura v Sloveniji, ki jo vodi Juliusz Janusz.

Poudarili so, da Krašovec ob različnih priložnostih predstavlja svoje poglede na finančni zlom mariborske nadškofije. Čeprav je prejel (posebna) navodila in jih tudi uradno sprejel, svoj čas namenjen pokori v samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini v Avstriji izrablja za širjenje informacij, ki niso skladne z ugotovitvami formalnih preiskav organov, ki jih je ustanovil Sveti sedež. »Za čas enega leta ga veže dolžnost bivanja v samostanu Št. Pavel z namenom, da premišljuje o svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere,« se še glasi del uradnega sporočila.

Z ustnimi navodili je bil pred letom seznanjen le on in njegov ordinarij, saj pregled odgovornosti drugih vpletenih oseb v finančni zlom mariborske nadškofije (med njimi tudi škofov) še ni bil zaključen. Ob tem nuncariat dodaja, da nekdanji ekonom mariborske nadškofije krivde ne priznava. V zadevi Betnava, ki poteka pred celjskim okrožnim sodiščem, v katerih je osumljen dveh kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU, pa tožilec Stanislav Pintar predlaga štiriletno zaporno kazen. Sodba naj bi bila znana danes.