Zima
Zima je letni čas, ki nam je trenutno najbližji. Še dobrih štirinajst dni pa bo vsaj koledarsko gledano prišla. Ne bo se pripeljala ali priskakljala, prišla bo s potekom časa. Najbolj mrzli in temačni čas je vsestransko uporaben. Ne samo za razna športna tekmovanja in dejavnosti, uporaben je tako v pesništvu, pogrebnih govorih, ljudskih pesmih, v filmski umetnosti itd. Torej ni vrag, da ne bi bil uporaben tudi v politiki. No, pa poglejmo, kako je to v praksi! Recimo: slovenska pesem, ki se glasi »zima zima bela, vrh gore sedela, in tako je pela, da bo fanta vzela«, se lahko politično zapoje tudi tako »da bo Mirana vzela«. Seveda se bralcu takoj zastavi vprašanje, kaj pa je v tem političnega. Saj Miran ni politična osebnost! V mislih imam Mirana Majerja, slovenskega poslanca in rodoljuba. Lahko bi namesto Mirana zapeli »bo ministra Stepišnika, Omrzela itd. vzela«. Vendar meni Miran čisto zadostuje, saj do ministrov ne morem, Miran pa se mi na krožniku ponuja, zlasti če obiščem znano restavracijo v Kranju. In tako se je zgodilo tudi zadnjič. Vidim Mirana, po priimku Majerja, da ne bo kakšne pomote, kako ves zamišljen sedi v restavraciji in nekaj tuhta. Mogoče ima za ušesi kakšno interpelacijo ali kaj podobnega. Prisedem, ugotovim, da ima za ušesi le šop las, mu čestitam za uspeh SDS-ovskega besedila, ki ga je v zvezi z Janšo sprejela mednarodna desničarska Evropska ljudska stranka. Prijazen kontakt je bil s tem vzpostavljen in po nadaljnjih prijaznostih je Miran Majer udaril neposredno. Kot članu stranke, ki je trenutno v koaliciji (pa to ni DeSUS, za to stranko sem namreč prestar), mi je podrobil vse, od proračuna do nakupa zadnje kahle v UKC Ljubljana, češ – vse je ena sama korupcija in zloraba raznoraznih položajev. Mi pa namesto da bi se sistemsko bojevali proti korupciji, jokamo za protikorupcijsko komisijo, ki je bila brez potrebe rojena. Tudi v Kranju, je dejal, ni nič boljše, saj je v časopisu že petkrat prebral, da se posamezniki mastijo, medtem ko narod strada. Mestni svet pa še kar naprej naseda argumentom nekega svetnika Staneta, da problem običajno ni v normativni dejavnosti, ampak v ljudeh.
Odgovoril sem mu, da je edina stvar, v kateri se strinjam z njim, ta, da je res svinjarija, da so v Bohinju dvema revežema podrli leseni baraki in ju oropali njune stanovanjske eksistence, potem pa sprejeli sklep, da se gospodom ne bo rušilo ter da je potrebno storiti vse za legalizacijo njihovih črnih gradenj. Na koncu sem potolažil Mirana Majerja s tem, da sem napovedal, da je naslednji čas pomlad, ki prinaša sonce, cvetje, skratka – pomeni konec temačnosti in mraza. Seveda nisem opredelil, katero pomlad po vrsti imam v mislih.