Bančna luknja grozi tudi Gorenjski banki
Kapitalski primanjkljaj osmih pregledanih slovenskih bank bi v primeru neugodnega scenarija znašal 4,778 milijarde evrov, so pokazali včeraj javnosti predstavljeni rezultati stresnih testov. Slednji za Gorenjsko banko kažejo za 328 milijonov potencialnega primanjkljaja razpoložljivega kapitala do leta 2015.
Ljubljana – Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer sta včeraj predstavila težko pričakovane rezultate stresnih testov. Ugibanjem, kolikšna je bančna luknja, je sedaj zadoščeno: kapitalski primanjkljaj pregledanih bank bi v primeru neugodnega scenarija znašal 4,778 milijarde evrov. Za dokapitalizacijo treh največjih bank – NLB, NKBM in Abanke – bo potrebnih 3,012 milijarde evrov. Kot sta na novinarski konferenci sporočila minister in guverner, je država zagotovila potrebna sredstva, in sicer dve tretjini v denarju in tretjino v državnih obveznicah.
Skrbni pregled bančnega sektorja so opravili neodvisni mednarodni strokovnjaki, namenjen pa je bil oceni trdnosti slovenskega bančnega sistema v manj verjetnih neugodnih makroekonomskih razmerah in ugotovitvi morebitnega primanjkljaja kapitala, ki bi ga ob uresničitvi takega scenarija lahko imela posamezna banka in celotni bančni sistem.
V pregled so spočetka vključili deset bank, a sta bili Probanka in Factor banka zaradi prenehanja poslovanja iz pregleda izločeni. Stresne teste so sedaj opravili za osem bank, razdeljenih v dve skupini: v prvi so že omenjene tri največje banke, v drugi pa Banka Celje, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria banka, Raiffeisen banka in UniCredit Slovenija. Prve tri bo dokapitalizirala država.
To bo storila takoj, ko bo Evropska komisija potrdila, da je skladna z njenimi pravili o državni pomoči. Pri preostalih petih pa bodo lastniki pozvani, da zapolnijo kapitalski primanjkljaj, za kar imajo šest mesecev časa. Pri prvih treh bankah je predviden tudi prenos večjega dela slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank (v višini približno 1,6 milijarde evrov). Zatem bo sledila privatizacija bank, prejemnic državne pomoči. Pri NLB bo država lastninski delež ohranila na največ 25 odstotkih plus 1, pri ostalih dveh je sprejeta zaveza odprodaje celotnega državnega deleža.
Peterica, med katerimi je tudi Gorenjska banka, trenutno sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve Banke Slovenije, stresni testi pa so pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015. Te banke lahko kapitalsko ustreznost okrepijo s povečanjem prihodkov, z večjo izterjavo posojil, z unovčenjem zavarovanj pri slabih kreditih, s prodajo terjatev, prenosi naložb na družbe v skupini, z dokapitalizacijo, iskanjem novih investitorjev in z izvedbo morebitnih drugih ukrepov. Čas imajo do konca junija 2014. Če jim do tedaj ne bo uspelo zapolniti bančne luknje, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala, pri čemer bo upoštevala pravila državne pomoči. Vloge so v vseh bankah varne in bodo normalno poslovale, je bilo še rečeno na novinarski konferenci finančnega ministra in guvernerja, minister pa je še zagotovil, da bo javnosti dostopen tudi seznam slabih posojil.