Vodja prenove Sara Badovinac, prostovoljka Neža Florjanc in vodja mladinskega centra Blanka Tomšič

Prenove so se lotili sami

V Mladinskem centru Mengeš so se mladi z delovnimi akcijami sami lotili prenove notranje opreme in dokazali, da se tudi brez denarja – z idejami, voljo in povezovanjem – lahko naredi marsikaj.

Mengeš – AIA – Mladinski center Mengeš deluje zadnji dve leti, a svoje prostore so od občine v brezplačno uporabo dobili šele pred kratkim. K temu je gotovo pripomogla tudi anketa, ki so jo izvedli med mladimi Mengšani, saj so ti v veliki meri potrdili, da Mengeš svoj mladinski center potrebuje. Prostore stare knjižnice so si do nedavnega delili z ostalimi društvi, od letošnjega šolskega leta pa jih je občina zaupala le njim.

»Prostora smo se seveda zelo razveselili, a oprema, ki je že bila v njem, mladim ni bila blizu, zato ga kar niso mogli vzeti za svojega. Zato smo se spomladi odločili objaviti nagradni natečaj za najboljšo idejo za prenovo centra, s poudarkom, da mladi pri prenovi aktivno sodelujejo,« nam je začetke projekta, ki mlade v Mengšu povezuje že od konca poletja, predstavila vodja AIA – Mladinskega centra Mengeš Blanka Tomšič. Na natečaju je bila izbrana ideja Sare Badovinac, študentke arhitekture iz Ljubljane. »Pomembno se nam je zdelo, da bistvo prenove postane proces, ne le produkt, torej so mladi vseskozi aktivno sodelovali, veliko idej je nastajalo sproti. Načrti so bili na začetku sicer precej drugačni, ko pa se je izkazalo, da za prenovo ne bomo dobili nobenega denarja, smo se odločili, da bomo pač začeli iz nič. In naš projekt je lep odgovor na današnje čase, ko se zdi, da se brez denarja ne da narediti ničesar. Mi smo naredili marsikaj,« pravi Sara, ki je navdušena nad odzivom mladih in različnih donatorjev. Ti so jim podarili različen material in barve, približno petdeset mladih pa je osem vikendov ustvarjalo na aktivnih delavnicah. Z žaganjem, rezanjem, brušenjem, barvanjem in oblikovanjem so predelovali staro pohištvo, ker pa je bil mladinski center vseskozi odprt, so z zabavnim delom v svoje vrste uspeli privabiti kar nekaj novih članov.

Svoje delo bodo javnosti pokazali 14. decembra, ko bodo center s prenovljeno notranjo opremo tudi uradno odprli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 15:19

Ogrožena je prav vsaka smreka

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so v zadnjih petih letih zaradi lubadarja posekali več kot 1,6 milijona kubičnih metrov smreke. »Prav vsaka smreka je ogrožena,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske o...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 15. julij 2019 / 21:27

Umrl je alpinist Janez Svoljšak

Iz Planinske zveze Slovenije so sporočili, da je na odpravi v Pakistanu danes umrl vrhunski alpinist Janez Svoljšak iz Škofje Loke, član Alpinističnega odseka PD Kranj.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. julij 2019 / 21:20

Gorenjsko želijo bolj povezati

To je eden od načrtov Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, ki jo bo tudi v naslednjih štirih letih vodil dosedanji direktor Rok Šimenc.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. julij 2019 / 21:19

Kmetijam državna zemljišča

V razpravi o spremembah kmetijske zemljiške politike je bilo največ pripomb na prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč in na predlog, da bi velikim zakupnikom (podjetjem) postopno zmanjša...

GG Plus / ponedeljek, 15. julij 2019 / 21:19

Ciril se je že drugič upokojil

Ciril Šavs z Jezerskega je zadnji petek v juniju ob devetih zvečer še zadnjič zaklenil vrata tamkajšnjega zbirnega centra za odpadke in se dokončno upokojil. Delo na Remontu, kot Jezerjani imenujejo z...

Zanimivosti / ponedeljek, 15. julij 2019 / 21:18

Krvavška konjenica pod Storžič

Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je na prvo julijsko soboto organiziralo tradicionalni, že dvaindvajseti Pohod krvavške konjenice. Udeležilo se je je 141 konjenikov, med njimi je bilo 42 žensk.