Podhodi kot urbane galerije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / sreda, 13. julij 2022 / 16:14

V kranjski soseski Planina so s poslikavami in grafitiranjem na novo uredili tri podhode za pešce. S t. i. urbanimi galerijami želijo spodbujati krajane k uporabi podhodov in preprečevati vandalizem.

Kranj – V kranjski soseski Planina II so v zadnjem obdobju poslikali in uredili tri podhode. Na ta način so nastale nove urbane galerije pod Likozarjevo ulico, pod Cesto Jaka Platiše pri Osnovni šoli (OŠ) Matije Čopa ter pod Cesto talcev med OŠ Matije Čopa in OŠ Jakoba Aljaža. V Krajevni skupnosti bratov Smuk upajo, da bodo poslikave spodbudile krajane k uporabi podhodov za prehod pod cesto in hkrati odganjale poskuse vandalizma in nelegalnega grafitiranja.

V podhodu pod Likozarjevo ulico so za poslikave na temo nastanka soseske Planina poskrbeli ustvarjalci kranjsko-trzˇisˇke naveze pod umetnisˇkimi imeni Arog, Ketna in Mego, za novo podobo podhoda pod Cesto talcev pa sta zaslužna talentirana grafitarja Tim Meglič in Aljaž Rogelj.

Sodelovanje generacij

Pri poslikavi podhoda pod Cesto Jaka Platiše, ki so jo izvedli nazadnje, pa so sodelovali učenke in učenci 8. in 9. razredov Osnovne šole Matije Čopa pod mentorstvom profesorja likovne vzgoje Aleša Čarmana ter člani likovne skupine Kulturnega društva Sava Kranj – Marjan Burja, Jože Valenčič, Branko Škofic in Izidor Vrhovnik. Tema poslikave je varnost v cestnem prometu, zato je akcijo podprl tudi Center trajnostne mobilnosti na Planini. Pobudo za takšno poslikavo podhoda je podal Izidor Vrhovnik iz likovne skupine Kulturnega društva Sava Kranj. Podhod je bil namreč v neprimernem stanju, poln žaljivih napisov in risb, ki ne sodijo v sosesko, še manj pa v bližino šole. "Zato smo prišli na idejo, da bi se poslikave lotili medgeneracijsko in tematsko, kjer bi se pri poslikavi pridružili tudi učenke in učenci naše osnovne šole, saj je podhod v neposredni bližini OŠ Matije Čopa. Pred poslikavo smo prostovoljci stene podhoda v okviru letošnje vsekranjske čistilne akcije Kranj ni več usran tudi prebarvali, da smo prekrili vse obstoječe napise in grafite," so še razložili v KS Bratov Smuk.

Površine za grafitiranje

Predsednica KS bratov Smuk Manja Zorko je sicer že na eni od letošnjih sej kranjskega mestnega sveta podala pobudo, da v Kranju določijo površine, kjer bo grafitiranje legalno. "Grafitiranje je realnost urbanih središč, je tudi del umetniškega izražanja in tako tudi kot del urbane kulture in vse več mest se odloča za to, da določi prostore, na katerih je grafitiranje dovoljeno," je dejala. "Kranj ima bogato grafitarsko javnost, ki si želi površine, kjer bi lahko legalno manifestirala svojo grafitarsko umetnost in s takšnimi površinami bi morda v mesto privabili celo tudi tuje umetnike. Namen pobude je, da s takšnimi legalnimi površinami zmanjšamo na eni strani nelegalno grafitiranje po kranjskih fasadah, hkrati pa bi mogoče takšne površine umetniško obogatile javne prostore v občini," je pojasnila.

Kot primer je Zorkova navedla Ljubljano, kjer so že leta 2011 sprejeli uredbo o legalnih lokacijah za grafiitiranje. V prestolnici je tako danes trinajst legalnih sten za grafitiranje v podhodih, podvozih, transformatorskih postajah, na notranjih stenah nekaterih kompleksov in na zunanjih stenah, na pločnikih ali pa parkiriščih.