Sodišče delno pritrdilo banki

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 7. december 2013 / 12:57

Sodišče je priznalo del tožbenega zahtevka, ki ga je NLB vložil zoper Mestno občino Kranj. V primeru pravnomočnosti sodbe se bo tako obnova gradu Khislstein podražila za tristo tisoč evrov (in obresti).

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je Novi Ljubljanski banki (NLB), pravni naslednici družbe LHB Finance, ki je konec leta 2008 z velenjskim Vegradom podpisala pogodbo o odstopu terjatev iz naslova obnove gradu Khislstein, dolžna plačati 300 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi od 30. novembra 2009 naprej, je odločilo kranjsko okrožno sodišče. S tem je sodnica Marija Bakovnik le deloma pritrdila tožbenemu zahtevku NLB, ki je od kranjske občine terjal 1,98 milijona evrov, kolikor bi jih morala, tako banka, v skladu s cesijsko pogodbo plačati njej ali Vegradu in ne dobaviteljem ter podizvajalcem. Sodba ni pravnomočna, na Občini pa so že napovedali pritožbo.

Pooblaščeni zastopnik MOK, odvetnik Aljoša Drobnič je potrdil, da so sodbo kranjskega sodišča prejeli v torek. Kot je pojasnil, se s predstavniki Občine o nadaljnjih korakih še ni pogovarjal, vodja splošne službe pri MOK Tatjana Hudobivnik pa nam je sporočila, da bodo pritožbo zagotovo vložili. MOK je namreč od vsega začetka v celoti zavračal tožbeni zahtevek, do katerega je prišlo po kolapsu gradbenega velikana Vegrada. Velenjsko podjetje je novembra 2008 z Občino podpisalo 4,5 milijona evrov vredno pogodbo za obnovo gradu Khislstein (2,8 milijona evrov je sofinancirala EU), že 31. decembra 2008 pa je z LHB Finance sklenilo pogodbo o odstopu terjatev, po kateri naj bi MOK svoje obveznosti do Vegrada do 30. novembra 2009 nakazoval direktno na račun LHB Finance, česar pa ni storil, ker je moral tako po pogodbi z Vegradom kot vladni odredbi o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov najprej plačati podizvajalce in kooperante, poleg tega pa MOK cesijske pogodbe tudi ni nikoli podpisal. »Cesijska pogodba je predvidevala veljavnost tudi ob podpisu Mestne občine Kranj, ki pa te pogodbe nikoli ni podpisala. Podpis je bil zavrnjen, ker pogodba ni predvidevala obveznosti do podizvajalcev, pogodba pa tudi nikoli ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki je bil po cesijski pogodbi pogoj za njeno veljavnost,« je že pred časom razložil odvetnik Drobnič.

Prvotni tožbeni zahtevek NLB je sicer znašal kar 2,84 milijona evrov, vendar pa ga je banka kasneje znižala na že omenjenih 1,98 milijona evrov. Če na kratko povzamemo odločitev kranjskega sodišča, je to priznalo veljavnost cesijske pogodbe na dan 28. avgust 2009, ko sta jo podpisala tako Vegrad kot LHB Finance, ne glede na to, da je MOK ni podpisal, je pa bil z njo seznanjen. Prav tako je sodišče potrdilo veljavnost pogodbe, čeprav ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vendar pa je sodnica Bakovnikova NLB priznala tožbeni zahtevek samo v višini 300 tisoč evrov (z obrestmi), kolikor je MOK plačal na račun družbe Prvi faktor, kateri je Vegrad prav tako (prepozno) odstopil del svojih terjatev do kranjske občine, ta družba pa ni bila ne podizvajalec ne dobavitelj Vegrada pri obnovi Khislsteina. V preostalem delu je sodnica tožbeni zahtevek zavrnila. MOK mora NLB plačati tudi za 14 tisoč evrov pravdnih stroškov.