Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo
Vse, kar potrebuje otrok, sta ljubezen in odgovornost, poudarja Viljem Ščuka, šolski zdravnik in psihoterapevt, ki je za starše otrok jeseniških osnovnih šol pripravil predavanje z naslovom Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo. Opozoril je na škodljive posledice permisivne vzgoje, ki vodi v odvisnost od drugih, v mladostništvu pa tudi v zlorabo tobaka, drog in alkohola.
Viljem Ščuka je kritičen do šolskih sistemov, ki da se otepajo dolžnosti, da bi šolarjem ponudili osebnostno zrelost. "Za šolarje kjerkoli na tem planetu bi bilo potrebno uriti vsaj tri kompetence: ozaveščenost, pripadnost in učinkovitost," poudarja.
"Če je otroštvo rajsko, bo mladostništvo peklensko." S takšno izhodiščno tezo je začel predavanje Viljem Ščuka, upokojeni šolski zdravnik in psihoterapevt, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z otroki s težavami pa tudi njihovimi starši. Tokrat je predaval na Jesenicah, kamor so ga povabili v sklopu meseca boja proti odvisnostim, starši otrok vseh jeseniških osnovnih šol pa so napolnili dvorano Kolperna na Stari Savi.
Ščuka je v predavanju opozoril predvsem na škodljive posledice, ki nastajajo zaradi pretirano nedosledne ali preveč popustljive vzgoje otrok. "Če je vzgoja permisivna in dopušča otroku že v zgodnjem otroštvu takojšnjo zadovoljitev določenih potreb ali želja, se bo otrok naučil izsiljevati, saj ne bo vajen potrpežljivosti v stiski. S popuščanjem otrokom ne izražamo ljubezni, ampak jim z razvajanjem vsiljujemo odvisnost od drugih," poudarja Ščuka.
Predavatelj meni, da s preveč popustljivo vzgojo zmotimo ravnovesje v biokemičnem dogajanju v otrokovih možganih. To je ponazoril s krivuljo samouravnavanja, ki otroka od nelagodja prek napora, volje, poguma in optimizma pripelje do končnega ugodja. Če torej otrok hoče doseči srečo, zadovoljstvo, mora biti na začetku v nelagodju, ki ga bo spodbudilo, motiviralo k prizadevanju za dosego ugodja. Po mnenju Viljema Ščuke so naravne poti vzgoje tiste, ki upoštevajo nemoten potek dogajanj v možganih in urijo pri otrocih zmožnosti, ki jih spodbujajo k razvoju zdrave osebnosti.
"Otrok potrebuje le dve stvari: ljubezen in odgovornost," je poudaril. Otrok se mora zavedati, da je za odločitve odgovoren sam, da je denimo za šolo in domače naloge odgovoren sam, ne starši. K odgovornosti pa spadajo tudi delovne navade; Ščuka je za zgled postavil Islandijo, kjer imajo že v osnovni šoli otroci 120 ur delovne prakse v tovarni, turizmu, na kmetiji, delu s starejšimi ... "Mi pa otrokom skušamo narediti raj, rajsko otroštvo, ki žal vodi v peklensko mladostništvo," je poudaril. Širše okolje se namreč vedenju razvajenih otrok upre, mladostniki pa se na zahteve okolja odzovejo z odpori in agresivnostjo, nemalokrat tudi z zlorabo tobaka, drog in alkohola.
Ob tem je Ščuka izpostavil pomen čustev, s katerimi je treba opremiti otroke, pomen gibanja in ukvarjanja s katerimkoli športom (nikakor ne nujno z vrhunskim), saj se otrok tako uči poguma, vztrajnosti, potrpežljivosti v stiski ... Prav tako starši otroku škodujejo, če mu nudijo preveč materialnih dobrin, ali kot je Ščuka citiral židovskega modreca: Daj mi modrost, da otroku dam le toliko, kot potrebuje, da se ne bo izpridil ... In na koncu predavanja je še enkrat poudaril: "Otrok v resnici potrebuje zelo malo: ljubezen in odgovornost, in nič drugega ..."