Kam odpotovati v letu 2014
Malo je takih, ki že zdaj razmišljajo, kam bodo odpotovali v letu 2014. Lonely Planet je objavil seznam »top destinacij«.
Založba Lonely Planet, katere vodniki veljajo za »turistične biblije«, je izdala tudi takega, ki predlaga, katere naj bi bile najboljše potovalne izbire za leto 2014 (»Best in Travel 2014«). Navedimo najprej nekaj »top ten« seznamov. Na seznamu najbolj priporočenih desetih držav v letu 2014 so: 1. Brazilija, 2. Antarktika, 3. Škotska, 4. Švedska. 5. Malavi, 6. Mehika, 7. Sejšeli, 8. Belgija, 9. Makedonija, 10. Malezija. Sledi seznam »najboljših« desetih pokrajin: 1. Sikim, Indija; 2. Kimberly, Avstralija; 3. Yorkshire, Velika Britanija; 4. Hokuriku, Japonska; 5. Teksas, ZDA; 6. Viktorijini slapovi, Zambija/Zimbabve; 7. Malorka, Španija; 8. Zahodna obala Nove Zelandije; 9. Hunan, Kitajska; 10. Ha'apai, Tonga. Kot najboljših deset mest priporočajo: 1. Pariz, Francija; 2. Trinidad, Trinidad in Tobago; 3. Cape Town, JAR; 4. Riga, Latvija; 5. Zürich, Švica; 6. Šanghaj, Kitajska; 7. Vancouver, Kanada; 8. Chicago, ZDA; 9. Adelaide, Avstralija; 10. Auckland, Nova Zelandija. Kateri pa so potovalni cilji, »destinacije«, kjer naj bi leta 2014 dobili največ za vaš denar? To so: grški otoki, dežela Apulija v Italiji in Nikaragva.
»Naj« država naj bi torej bila Brazilija, najboljša pokrajina Sikim, »naj« mesto Pariz, cenovno optimalni grški otoki. Pri Parizu je izbira »logična«, razumljiva je tudi Brazilija, saj bo prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo v nogometu, leta 2016 pa še poletne olimpijske igre. Grki rabijo denar za odplačevanje dolgov in so verjetno znižali cene, njihovi otoki so res lepi. Obisk Antarktike bi bil nekaj novega, res posebnega. Visoko kotira Škotska, ima lepa mesta in prelepo naravo … Kaj bi torej izbrali mi? Velika večina od nas prihodnje leto verjetno ne bo videla nobenega od naštetih krajev. Če pa bi podpisani imel sponzorja in bi lahko izbral po mili volji in svojem okusu, bi se v gornjih lestvicah odločil za kombinacijo Antarktike in zahodne obale Nove Zelandije. Ostal bom pa najbrž kar tu nekje, okrog 46. severnega vzporednika in 14. vzhodnega poldnevnika …
Spomini na prihodnost
»Ko trojka vstopi v državo, ni več nobenega zagotovila za službe ali za organizacije. Vse in vsi so pogrešljivi in nadomestljivi. Še posebej jih lahko nadomestijo zasebna podjetja in zasebni pogodbeniki.« Tako je zatrdil Nicholas Tsimpidas, zadnji urednik za politične zadeve na ERT, grški javni radioteleviziji; to je grška vlada junija letos zaradi varčevalnih ukrepov in po nareku trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada) kar čez noč ukinila. Nekdanji zaposleni so nato iz ERT oddajali svoj neodvisni program, pred nekaj tedni pa je v stavbo vdrla policija in jih iz nje pregnala. »Poslali so posebne oborožene policijske enote, da nas ustavijo in utišajo. In to je odličen kazalnik demokracije, ki jo imamo trenutno v Grčiji.« Del državljanov pa se ne vdaja nareku trojke in domače vlade, ki s trojko dobesedno kolaborira. »Razmere so zelo temačne, vse več ljudi se vsak dan znajde v velikih škripcih. Ljudje so šokirani, jezni, zafrustrirani, brez upanja. Kljub temu pa še vedno obstaja pomemben del družbe, ki skuša organizirati solidarnostne akcije v prav vsakem delu javnega življenja, ki ga uničujejo varčevalni ukrepi. Imamo ljudske kuhinje, solidarnostne klinike, brezplačne inštrukcije ... v prav vsakem grškem mestu. Ljudje se trudijo, da bi preživeli, upirajo se sistemu in skušajo ob tem, da so se vsi obrnili proti njim, narediti nekaj dobrega.« (Vir: MMC RTV SLO) – Vse to niso le slabe vesti iz Grčije, lahko so tudi »spomini na prihodnost« v Sloveniji …
Ukrajina protestira
Ukrajinci so že od razpada Sovjetske zveze, ko so dobili svojo državo, razdvojeni. Eni so proevropski, drugi proruski. Prve predstavlja nekdanja, zdaj zaprta premierka Julija Timošenko, druge aktualni predsednik Viktor Janukovič. Prejšnji konec tedna je v Kijevu demonstriralo več kot sto tisoč državljanov. Protestirali so proti odločitvi vlade, da odloži podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Rusi so jim dali vedeti, da se v tem primeru lahko zgodi marsikaj. Ukrajina je življenjsko odvisna od Rusije, kamor proda večino svojih izdelkov in iz nje uvaža nekatere strateške dobrine, kakršna je zemeljski plin. Na transparentih demonstrantov je pisalo: »Mi nismo Sovjetska zveza, smo Evropska unija«, »Želim živeti v Evropi«, »Ukrajina je del Evrope« … A kaj jim pomagajo parole, ki zadenejo na zid ruskih zahtev. Kremelj slej ko prej želi, da se Ukrajina pridruži carinski uniji pod okriljem Rusije.