Kruha ne kupiš z izkušnjami …
Ida Gračanin, 25-letna študentka magistrskega študija kulturologije iz Kranja, je ena od številnih mladih, ki si delovne izkušnje nabirajo s tako imenovanim volonterskim pripravništvom.
Mladi danes po končanem šolanju že tako težko dobijo zaposlitev, brez delovnih izkušenj pa je to še toliko težje. Vse več jih zato vidi rešitev v prostovoljnem pripravništvu, kar pomeni, da za svoje delo sicer niso plačani, dobijo pa plačano malico in prevoz. Za to se je odločila tudi Ida Gračanin in se javila na poziv Mestne občine Kranj, kjer ta čas volontersko pripravništvo opravljata dva prostovoljna pripravnika. Zaposlili so jo kot pomoč v oddelku za odnose z javnostmi in protokol. »Pomagam pri organizaciji dogodkov, pripravljam novice in govore, fotografiram ter zbiram podatke za posamezne dogodke,« je naštela svoje delovne obveznosti.
Volontersko pripravništvo, je pojasnila Mendi Kokot iz službe za stike z javnostjo in protokol pri kranjski občini, omogočata tako zakon o delovnih razmerjih kot zakon o javnih uslužbencih. Sami so se za to odločili na podlagi zanimanja posameznikov za opravljanje volonterskega pripravništva, je dodala. Kot je razložila Ida Gračanin, pa odločitev za tovrstno nabiranje izkušenj nikakor ni bila lahka. »Na srečo imam podporo staršev, da si to lahko privoščim, čeprav se mi zdi žalostno, da me morajo starši pri teh letih še vedno podpirati,« razmišlja Ida Gračanin in dodaja, da bi bila sama sicer pri svojih letih precej bolj vesela stabilnejše zaposlitve. »A danes računati na redno zaposlitev je skoraj utopija. Če že dobiš delo, je to za določen čas, še največkrat pa preko s. p.-ja,« razočarano razkriva težave številnih mladih po končanem šolanju. To se ji zdi še zlasti žalostno, ker je država v njihovo šolanje toliko vložila.
»Čas trajanja, način in potek volonterskega pripravništva so enakovredni opravljanju pripravništva pripravnikov, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi,« je pojasnila Mendi Kokot in dodala, da pripravnik volonter po uspešno končanem pripravništvu prejme potrdilo o svojem delu. »Opravljeno pripravništvo pa se šteje za pridobljene delovne izkušnje posameznika, ki jih lahko uveljavlja pri iskanju redne zaposlitve.« Na to računa tudi Ida Gračanin, ki obenem še vedno upa, da bi se mogoče tudi na občini našla zaposlitev zanjo, če se bo pri svojem delu izkazala. »Tukaj sem zelo zadovoljna, saj mi delo zelo ustreza. Obenem pa to jemljem tudi kot izkušnjo za osebno rast.« Vsekakor ji tudi pripravništvo, ki ni plačano, bolj ustreza, kot da bi sedela doma. »Doma potem razmišljaš vse mogoče, tako pa imam obveznosti na delovnem mestu in pozabim na to, kako si bom iskala službo po izteku pripravništva.« Prav veliko možnosti namreč mladi nimajo, ugotavlja. »Na koncu ti ostane le še to, da si sam ustvariš delovno mesto,« poudarja in dodaja, da to spet ni neka stabilna zaposlitev, ki bi mladim omogočala odločitev za samostojno življenje in ustvarjanje družine.
Zato mladim drugega, kot da se odločijo za neplačano nabiranje izkušenj, skoraj ne preostane. A obenem je do volonterskega pripravništva tudi zelo kritična. »Spet se vračamo nazaj, v čase, preden so si delavci izborili osemurni delavnik in pošteno plačilo za svoje delo.« Po drugi strani priznava, da je nihče ni silil v brezplačno pripravništvo, saj se zaveda, da ji bodo te izkušnje obogatile njen življenjepis in ji tako mogoče povečale možnosti pri potencialnih delodajalcih in gradnji nadaljnje poklicne kariere. »Denar ni vse,« pravi in povsem stvarno doda: »A kruha si z delovnimi izkušnjami vseeno ne morem kupiti.«