Nadškof Vovk za današnji čas

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / četrtek, 21. november 2013 / 13:48

Na sobotnih Brezjanskih pogovorih so govorili o življenju in izročilu nadškofa Antona Vovka, ki je umrl pred pol stoletja.

Brezje – Pater Leopold Grčar, ki izbira vsakoletne teme pogovorov, se je letos odločil za vsestranski znanstveni pogled na življenje in delo gorenjskega rojaka iz Vrbe, ljubljanskega škofa Antona Vovka. Zgodovinarka dr. Tamara Griesser – Pečar je predstavila razmere, v katerih je deloval nadškof Anton Vovk. To je bil čas brezpravnosti katoliške Cerkve in najhujšega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki. Oblast je računala, da bo škofa lahko obvladovala, vendar se je uštela. Nad njim je izvajala hud pritisk, ki je dosegel vrhunec z zažigom 20. januarja leta 1952 na železniški postaji v Novem mestu. Dr. Blaž Jezeršek, ki je otroštvo in mladost preživljal v Škofji Loki in ga je veliko ljudi spoznalo kot tajnika nadškofa in kasneje kardinala Franca Rodeta, sedaj pa je župnik v Pirničah, je govoril o poteku procesa za beatifikacijo nadškofa Vovka. Leta 2007 je bil imenovan za postulatorja v rimski fazi tega postopka. »Napovedovati nadaljnji postopek je nehvaležno opravilo, saj v reformi rimske kurije, ki jo je napovedal papež Frančišek, dejansko ne vemo, kako se bo stvar obrnila. Vsekakor smemo upati, da bo božji služabnik nadškof Anton Vovk čim prej dosegel čast oltarja,« je povedal dr. Jezeršek. Pobudo za beatifikacijo Vovka je v imenu duhovnikov radovljiške dekanije leta 1995 dal tedanji dekan Martin Erklavec. Dr. Andrej Štrukelj s Teološke fakultete v Ljubljani je predstavil mejnike v življenju nadškofa Vovka in njegovo navezanost na Brezje. Dr. France Martin Dolinar, vodja nadškofijskega arhiva, je povedal, da je nadškof Vovk izstopal z modros­tjo, skromnostjo, neposrednostjo in pokončnostjo, s svojim bojem za pravice vernih, s trdno osebno vero in s pozitivnim pogledom na življenje. Te kreposti so še posebej aktualne danes, je povedal dr. Dolinar. Ker je bil tak in je bil zvest apolitični drži, kar je terjal tudi od duhovnikov, je bil moteč za tedanjo oblast, je razmišljanje o Vovku dopolnil Blaž Otrin iz nadškofijskega arhiva. Za sedanjo katoliško Cerkev v Sloveniji je ugotovil, da je v njenem ravnanju preveč samopomilovanja in opravičevanja za slabo stanje. Preveč je stalnega izgovarjanja na posledice komunizma. Tu bi se moral vrniti Vovkov zgled, ko ni bil kljub trpljenju nikoli zagrenjen ali malodušen.