Toliko likovnega v enem mestu
Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj raste v vseh pogledih, predvsem pa po kakovosti likovnih del, ob katerih bomo uživali še ves oktober.
Kranj – Simbol, znak in barva so tematsko zaokrožili, na neki način pa tudi zaznamovali tradicionalni torkov pohod po razstaviščih v starem kranjskem mestnem jedru. Simbolno se je tik pred dogodkom razvedrilo nebo, kar je bil dober znak za sprehod skozi nepregledno ustvarjalno barvitost del, ki si jih je »pohodniška« druščina tudi tokrat lahko ogledala pod vodstvom Klavdija Tutte, pobudnika in vse leta tudi organizacijskega vodje festivala. Dežniki v rokah so ostali zaprti, tisti v rokah članov Likovnega društva Kranj pa so bili dodatno opremljeni z rdečo mašno in tako priročen vodnik po galerijah za vse goste iz drugih delov Slovenije in nekaterih sosednjih držav, ki so se v kateri od galerij zadržali dlje od predvidenega oglednega časa.
V številnih razstavnih prostorih smo si ogledovali dela avtorjev vseh generacij, ki jih navdihujejo različni likovni in vizualni mediji, svoje ustvarjanje pa tkejo v mnogoterih umetniških govoricah. Naj bo to puhasta instalacija Surrogate Avstrijke Sibylle von Halem, aluminijasta znaka za afno in lojtro njene sonarodnjakinje Melitte Moschick, mogoče nadrealistična krajina Zlati časi Rusa Alexandra Kručana ali pa deli Karola Kuharja z naslovom Trofeja in slika iz najnovejše serije Nejča Slaparja Vidim te. Razstavljajo Tina Dobrajc, Marko Jakše, Irwin, Saba Skaberne, Ferenc Kiraly … Preveč za uro ali dve, a dovolj, da si zapomnimo, kam se bomo v oktobru, ko bodo dela na ogled, vedno znova vračali.
Vrhunec pohoda po galerijah je bila seveda podelitev nagrad in priznanj v Galeriji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, ki tokrat gosti razstavo del letošnje dobitnice priznanja ZDSLU za življenjsko delo Anke Krašna: »Nagrada me je presenetila in počastila, saj gre za priznanje stanovskih kolegov. Seveda umetniki ne delamo za nagrade, delamo predvsem zase in za ljudi, ki jih imamo radi in bi jim radi pokazali delček svoje notranjosti, smo pa veseli tudi nagrad.«
Veliko nagrado, tako imenovani grand prix, je prejela večmedijska umetnica Eva Petrič, in sicer po zapisu žirije za sestavljeno čipko iz različnih delov sveta kot metaforo za žensko figuro in žensko delo v globalnem smislu. Kaj umetnici, ki deluje na Dunaju, v New Yorku in od tod domala po vsem svetu, pomeni festivalska nagrada v Kranju? »Nagrada mi zelo veliko pomeni že zato, ker sem bila navsezadnje rojena v Kranju, čeprav potem tu nisem nikoli živela. Hkrati pa sem vesela, da se Kranj loteva tako ambicioznega projekta in z njim doživlja tak uspeh. Dober občutek je biti del tega, saj umetnost v mesto vnaša novo življenje,« je ob nagradi dejala Eva Petrič, ki se v Stolpu Škrlovec predstavlja s svojim najnovejšim delom, ki ga je ustvarila prav za festival in je v Kranju tudi prvič predstavljeno. »Simboli me tudi sicer fascinirajo. Simboli so nekaj, kar nas združuje. Sama sem se pri delu z naslovom TRANShomoPLANTACIJA spraševala, ali so simboli res nekaj, kar izhaja iz človeka, ali ti delujejo izven nas. Bi se človeška rasa lahko na abstrakten način transplantirala skozi simbole. So simboli trajni, minljivi, jih bodo za nami prevzele nove generacije, kot smo jih mi podedovali? Bo človeštvo, ko se bo, če se bo, nekoč transplantiralo drugam, ko Zemlja ne bo več primerno bivališče, preneslo v nov svet tudi simbole? Smo jih morda nekoč davno od nekod na tak način dobili tudi mi?« Odkupno nagrado Gorenjskega muzeja za gorenjskega umetnika je za najboljšo in celovito interpretacijo vseh treh elementov: simbol, znak in barva prejel grafik Miha Perčič iz Kranja.
Mednarodna žirija v sestavi Olga Butinar Čeh (predsednica) in člani Sanda Bajzek (Hrvaška), Mario Palli (Italija) ter Mojca Grmek in Klavdij Tutta (Slovenija) je po ogledu vseh likovnih prizorišč ob že omenjenih nagradah podelila še osem priznanj za kvaliteto likovnih del. Te so prejeli: Werner Hofmeister (Avstrija) za kontinuiteto in jasno predstavljanje sodobne simbolne in znakovne govorice, Nikolina Ivezić (Hrvaška) za avtorsko predstavitev simbolov našega časa, Toshihiro Hamano (Japonska) za graditev mostov med kulturami sveta in likovno poetiko različnih dežel, Alexander Kručan (Rusija) za aktualno avtorsko interpretacijo ontološke problematike, Nataša Skušek (Slovenija) za izpostavljanje feminističnega problema v družbi, Boris Beja (Slovenija) za raziskavo aktualne problematike globalne migracije na področju dela, Boštjan Kavčič (Slovenija) za obravnavo aktualne problematike gospodarske politike in neoliberalnih konceptov in Brut Carniollus (Slovenija) za tehnološko dovršenost podajanja umetniške fotografije na likovnem področju. Posebno nagrado so posthumno podelili Robertu Primigu (Avstrija) za puščanje sledi na področju ekspresivne figuralike in za pionirsko delo pri povezovanju likovnikov različnih dežel, še zlasti Avstrije in Slovenije.