Sindikati v boj proti kršiteljem

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2013 / 20:05

Ustavimo jih skupaj, se imenuje akcija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, prek katere želijo izkoreniniti nelegalne prakse vse večjega števila delodajalcev.

Kranj – Neizplačevanje ali zamude pri izplačilu plač, neplačevanje prispevkov, plačevanje dela plače ali nadurnega dela na roke, neizplačevanje regresa in tudi šikaniranje delavcev se je s pojavom gospodarske krize in vse težjega poslovanja podjetij izjemno povečalo. »Sindikat bo pomagal članom in nečlanom, da ustavimo vse bolj ustaljen način poslovanja. Celo podjetja, ki imajo denar, ne izplačajo regresa in podobno,« pravi sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za Gorenjsko Romana Oman.

Zaposleni kljub naštetim kršitvam še vedno vztrajajo v podjetjih, prihajajo na delo in izpolnjujejo delovne naloge, saj vedo, da jih sicer čaka le životarjenje na Zavodu za zaposlovanje, o novi službi bi trenutno le sanjali. Nekaj tovrstnih primerov je bilo že pred nastopom krize, zadnja leta se je stopnjevalo, v zadnjem letu pa je nezakonito ravnanje eskaliralo. »Člani nas sprašujejo, kaj naj naredijo. Bojijo se prijave inšpektoratu za delo, še težje se odločijo za tožbo, saj tvegajo izgubo službe. Če se težave lotimo skupinsko, bo drugače,« razloži Omanova.

Več kršiteljev, kjer ni sindikata

V sindikatu so prepričani, da je boj treba začeti, da je kršitelje treba prijaviti inšpektoratu in podati kazenske prijave na tožilstvo, sicer se bo takšna praksa ukoreninila in še poglobila. »Tožbe in izvršbe bomo opravljali mi, zaupnost podatkov je zagotovljena, sindikat bo tudi sproti obveščen o poteku postopkov. Seveda pa brez dokazil o kršitvah ne bo šlo, zato naj nas delavci le obiščejo in nam zaupajo težave,« pove Romana Oman.

Kršitev je v večjih podjetjih manj, saj se vodstvo pogovarja s sindikatom, v manjših, kjer je sindikat, je že težje, kjer ga ni, pa dialog med vodstvom in delav­ci skoraj ne obstaja. Zapo­sleni se ne upajo izpostaviti niti za najbolj osnovne pravice. »Vsakdo bi moral spoštovati delavca, saj brez njega ne more, zato mu tovrstnih vprašanj ne bi smel zameriti. Če ne zmore plačila v določenem trenutku, naj gre do delavcev in jim razloži, kdaj bo bolje,« pove sekretarka.

Ustaviti, da ne bo postalo praksa

Ugotavlja, da delavci velikokrat niti ne poznajo svojih pravic, da so kršitev že tako vajeni, da niti ne reagirajo, dokler ni že zelo pozno – podjetje je zrelo za stečaj. Zgodilo se je tudi, da so zaposlenega odpustili, ta se je podal v tožbo, jo dobil in podal izvršbo. Vendar je podjetje vmes propadlo in nima od te tožbe, razen dodatnih stroškov, nič. Niti izplačila iz jamstvenega sklada za neizplačane plače. Zato morajo delavci ukrepati takoj ob zaznavi kršitev.

Inšpektorat za delo je letos ugotovil že sedem tisoč kršitev pravic iz delovnega razmerja. »Verjamem, da bodo delavci prišli k nam in se bo to število krepko povišalo. Vedeti moramo, da se vedno najprej pogovorimo z delodajalcem, zagrozimo s prijavo ali tožbo in šele ob neodzivnosti delodajalca ukrepamo. Žal ima marsikdo denar za globo, za delavca pa ne,« še pove Romana Oman. Cilj ZSSS je, da bodo opozorili vse delodajalce, ki samo razmišljajo o kršitvah zakonodaje, o ne­smiselnosti tovrstnega početja. Kako uspešni bodo, bodo pokazali naslednji meseci.