Veter poškodoval sto tisoč »kubikov« drevja
Močan veter, ki je pihal v ponedeljek, je po prvih ocenah na Gorenjskem polomil najmanj sto deset tisoč kubičnih metrov drevja in poškodoval več kot sedemsto objektov.
Kranj, Bled – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je veter po prvi oceni podrl in poškodoval najmanj osemdeset tisoč kubičnih metrov drevja. Gozdovi so močno poškodovani na območju občin Tržič, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Naklo, Kranj (severni del), Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Železniki, najbolj pa na območju med Krvavcem, Preddvorom in Golnikom, kjer je polomljenega najmanj 30 tisoč kubičnih metrov drevja, ter med Škofjo Loko in Poljanami, kjer je poškodovanih okrog 25 tisoč »kubikov« drevja. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je po prvi oceni okoli dvajset tisoč kubičnih metrov podrtega in poškodovanega drevja. Gozdovi so najbolj prizadeti na Jelovici, kjer je padlo okoli devet tisoč kubičnih metrov drevja, in na Radovljiški ravnini, kjer je poškodovanih štiri tisoč »kubikov« drevja, prizadeti pa so tudi gozdovi na pobočjih Karavank med Ajdno in Valvazorjem, zahodno od Gorij in na Pokljuki z obrobjem. Na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju, ki vključuje tudi del širšega gorenjskega območja, je bilo najhuje v kamniški občini, kjer je veter po prvih ocenah polomil deset tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja.
Veter je podiral drevesa posamično in v šopih, tako iglavce kot listavce, najpogosteje pa smreko. Zaradi izruvanega in polomljenega drevja je neprevoznih tudi veliko gozdnih cest. Poškodovan les je razvrednoten – ne samo zato, ker je prelomljen ali razcefran, ampak tudi zaradi zamudne in nevarne sečnje ter predčasnega poseka drobnejšega lesa.
»Strokovni delavci zavoda za gozdove bomo zdaj pri svojem delu dali prednost sanaciji poškodovanih gozdov, vendar pa zaradi velike razpršenosti poškodovanega drevja po velikem območju pa tudi zaradi kadrovskih in finančnih težav ne bomo uspeli pravočasno pregledati vseh gozdov. Lastnike pozivamo, da jih pregledajo sami in se lotijo poseka in spravila, pri tem pa jim ni treba čakati na odločbo zavoda. Dovolj je, da o začetku del obvestijo revirnega gozdarja,« je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in dodal: »Če lastniki smreke ne bodo pravočasno pospravili, je velika nevarnost, da se bo prihodnje leto v prizadetih in oslabelih gozdovih pretirano razmnožil lubadar, s tem pa bo nastala še dodatna škoda.« Lastniki gozdov bodo večino del morali končati do konca marca, za posamezna območja pa bo zavod določil roke z odločbami. Ker sta posek in spravilo poškodovanega drevja zelo zahtevni in nevarni opravili, v zavodu svetujejo, da se jih lotijo le lastniki, ki so za ta dela usposobljeni in primerno opremljeni, sicer pa naj raje najamejo usposobljene izvajalce. Obiskovalci gozdov naj se v prihodnje zaradi nevarnosti padanja drevja in vej izogibajo hoje in vožnje po poškodovanih gozdovih.
Poškodovanih več kot sedemsto objektov
Po orkanskem severnem vetru, ki je v ponedeljek povzročil največjo škodo na Gorenjskem in Primorskem, so v naslednjih dneh odpravljali škodo, pri čemer so aktivno sodelovale tudi gasilske enote. Največ dela je bilo s pokrivanjem odkritih streh in odstranjevanjem podrtih dreves. Po besedah vodje kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Jerneja Hudohmeta so jo najhuje odnesli prebivalci v občinah Žirovnica in Preddvor. Gorenjske gasilske enote so sicer posredovale na skupno 732 poškodovanih objektih, predvidevajo pa, da je bilo poškodovanih objektov še več, saj veliko lastnikov najverjetneje niti ni zaprosilo za pomoč pri odpravi nastale škode. »V ponedeljek in kasnejših dneh je bilo po Gorenjskem na delu okoli petdeset gasilskih enot oziroma okoli tristo gasilcev,« je povedal Hudohmet.
Elektro Gorenjska je imel na svojem omrežju predvsem zaradi podrtega drevja, ki je poškodovalo daljnovodne povezave in potrgalo žice, za okoli 150 tisoč evrov škode, še več pa bi je bilo, če ne bi bilo že skoraj šestdeset odstotkov omrežja pod zemljo, je pojasnila Renata Križnar, vodja službe za korporativno komuniciranje. V ponedeljek je bilo brez elektrike od 2000 do 2500 odjemalcev, najhuje je bilo v Poljanski dolini, v Davči, v krajih pod Stolom in Storžičem, prav tako v Cerkljah in na Jezerskem. V noči s ponedeljka na torek je imelo moteno oskrbo z električno energijo še 240 odjemalcev na Jezerskem, na ostalih lokacijah so bili odjemalci oskrbljeni z elektriko s pomočjo agregatov. »V torek dopoldne je bila na omrežju Elektra Gorenjske motena oskrba z električno energijo še 177 odjemalcem, od tega 93 odjemalcem na Jezerskem, 48 odjemalcem na Beli ter 36 odjemalcem v krajih Peračica in Praproše, do 15. ure tega dne pa so bili vsi uporabniki spet oskrbljeni z električno energijo,« je razložila Križnarjeva in dodala, da sanacijska dela in odprava napak na njihovem omrežju še vedno potekajo.
Najhuje v občini Žirovnica
Močan veter je na zgornjem Gorenjskem najhuje prizadel občino Žirovnica. Na merilnem mestu pred osnovno šolo so zabeležili najmočnejši sunek vetra 111 kilometrov na uro. Po besedah župana Leopolda Pogačarja je bilo poškodovanih 258 objektov, zlasti strehe in nadstreški, poškodovana je cestna infrastruktura, prometni znaki, izruvana številna drevesa. V občini je takoj začel delovati štab civilne zaščite, gasilci so pomagali povsod, kjer so bila ogrožena življenja in premoženje, skrbeli so tudi za prevoznost cest. Dve ekipi javnega komunalnega podjetja Jeko-In sta začeli čistiti ulice, odstranjevati drevje in smeti; dela imajo še za več dni. Prizadeti domačini so se lotili prekrivanja streh, marsikje so jim na pomoč priskočili gasilci. »Občani naj škodo dokumentirajo in prijavijo zavarovalnici,« je dejal župan ter povedal, da je ena od zavarovalnic v torek sprejemala prijave škod na terenu, v gostišču na Selu. Po prvih grobih in nestrokovnih ocenah je škode vsaj za 400 tisoč evrov. In kakšna zaščita je sploh mogoča ob takem vetru? Edina zaščita je kvalitetna gradnja, primerna za tako vetrovno območje, kot so kraji pod Karavankami, je dejal župan.
Preddvor: za milijon evrov škode
Neurje z nedelje na ponedeljek je veliko škode povzročilo tudi v občini Preddvor. Resneje je poškodovanih 14 objektov, štiri cerkve, nekaj kozolcev in avtomobilov, prometnih znakov in gospodarskih objektov, veter pa je odkril strehe na več kot 500 objektih. Po prvih ocenah je nastalo za milijon evrov škode, po oceni zavoda za gozdove pa je podrtih za približno trideset tisoč kubičnih metrov dreves. Pri odstranjevanju posledic neurja je sodelovalo 27 gasilcev PGD Preddvor in opravilo 326 delovnih ur, vključila se je tudi občinska Civilna zaščita. Celotno območje občine je bilo zaradi posledic neurja nekaj ur brez električne energije. Na širšem območju Preddvora je močan veter z dežjem odkrival strehe objektov in podiral drevesa, ki so ponekod tudi zaprla prometne povezave. Pri odstranjevanju podrtega drevja na regionalni cesti Preddvor-Jezersko so prišli na pomoč tudi gasilci z Jezerskega in poklicni iz Kranja. »Tokrat se je spet potrdil stari slovenski pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja. Zahvaljujem se vsem gasilcem, tako iz PGD Preddvor in PGD Jezersko, kot tudi iz GRS Kranj, strojnikom in ostalim ljudem, ki so v času vetroloma sodelovali v intervencijah na terenu. Prav ob takšnih intervencijah se izkaže pomen dobro organiziranega prostovoljstva v gasilstvu, zato bi bilo smiselno, da bi država takšen nivo vsaj obdržala, ne pa da smo prav te dni ob sprejemanju državnega proračuna slišali želje za črtanje investicijskih sredstev za prostovoljno gasilstvo,« pravi župan občine Preddvor Miran Zadnikar.
Zavarovalnice ocenjujejo škodo
V teh dneh imajo polne roke dela tudi v zavarovalnicah. V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da jim je veter povzročil okoli dva tisoč škodnih primerov v vrednosti dva milijona evrov, o dejanski škodi pa za zdaj še ne morejo govoriti. Največ škode je na objektih in vozilih. Odškodnino za manjše škode izplačujejo že v nekaj dneh po cenitvi, v primeru večjih škod ponudijo zavarovancem akontacijo. Tudi v zavarovalni družbi Adriatic Slovenica ugotavljajo, da je veter največ škode povzročil na objektih in vozilih na Gorenjskem in na Primorskem. V torek so iz družbe sporočili, da je škodo prijavilo več kot 350 zavarovancev, škodo ocenjujejo na 450 do 500 tisoč evrov, okrepljene ekipe cenilcev pa so večino prijavljene škode že popisale. V Zavarovalnici Maribor se po prvi oceni škoda giblje okoli 400 tisoč evrov ...