Bučne pošasti poženejo najmlajšim strah v kosti.

Buča prestraši, bučno meso pomiri

Glejte, tukaj je. Težka, velika, oranžna, okrogla … Še zakotalim jo, vzamem v roke nož, šilo in druge pripomočke, pokličem pomočnike in veselo na delo. Začenja se družinska zabava. Kar se da grozna pošast iz buče, osvetljena s svečko, je na noč čarovnic postala skorajda že obvezna tudi pri nas, zlasti če pri hiši domujejo majhni in ustvarjalni »bučkoti« in »bučke«.

Če nič drugega je bučni »strahec« prikupna jesenska dekoracija pred hišnimi vrati ali na okenski polici. Morebiti pa odžene še kakšnega nepridiprava in zle duhove, ki kolovratijo naokrog v temnih nočeh okrog »vseh svetih«. Bučno meso na ljudi deluje pomirjevalno, preganja depresijo, tudi tisto, ki jo prinaša pomanjkanje svetlobe, pomirja razdražena prebavila …

Čeravno se je noč čarovnic pri nas pojavila šele pred leti, so imeli že naši predniki navado, da so z izdolbeno bučo strašili v temi – vaški fantje dekleta, starši pa poredne otroke. No, pa da ne bomo z bučo le strašili, z njo še opogumljajmo – denimo tiste, ki jim težave povzročajo holesterol, povečana prostata, črevesni zajedavci, razdražena prebavila, uvela koža, prekomerna teža …

Mehika, dežela buč

Najprej pa na začetek. Bučo naj bi že v 7. tisočletju pred našim štetjem poznali ameriški staroselci. Toliko so namreč stara semena, ki so jih našli arheologi pri izkopavanjih v Mehiki. Resnično veliko časa je buča potrebovala, da se je zakotalila na Staro celino. Španci so jo iz Srednje Amerike prepeljali šele v 15. stoletju. Sprva so buče sejali zgolj za okras, nato so ugotovili, da teknejo prašičem in končno, tudi ljudem. Stiskanje olja iz semen se je razširilo šele pred dobrimi dvestotimi leti.

Navadna, orjaška in dišeča

V družini bučevk so najbolj razširjene navadna buča (Cucurbita pepo), orjaška ali velikanka (Cucurbita maxima) in muškatna ali dišeča buča (Cucurbita moschata). Med zvrstmi navadnih, večinoma njivskih krmnih buč so vzgojili sorte in hibride za olje, sorte vrtnih jedilnih buč in sorte okrasnih bučk. Na slovenski sortni listi so vpisane tri sorte oljne buče, od katerih je najstarejša Slovenska golica iz leta 1974. Golice pred stiskanjem spražijo, zmeljejo, zalijejo s slano vročo vodo in stisnejo.

Varovalno živilo

Ljudsko zdravilstvo močno ceni bučna semena, ne zanemarja pa niti bučnega mesa. Slednje vsebuje okoli devetdeset odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, minerale, kalij, kalcij, mangan, fosfor in železo, bogato je z vitamini A, B1, B2, B6, C, E in K. Za zdravje pomembni snovi sta tudi kukurbitin, ki uničuje črevesne zajedavce, in citulin, ki pri presnovi razgrajuje amoniak. Fitosterini poskrbijo za znižanje škodljivega holesterola in lajšajo tegobe, ki jih s sabo prinaša povečana prostata. Bogate s karotenoidi, pomagajo preprečevati srčne bolezni, očesno mreno, varovale pa naj bi celo pred nekaterimi oblikami raka.

Bučno meso za vitko telo

Buče so nizkokalorična in lahka hrana, ki je kot naročena za shujševalne diete. Bučno meso v kompotu umirja razdražen želodec in prebavila ter ustavlja slabost, zlasti nosečniško. Pečene ali kuhane buče pa tudi bučni sok pomagajo pri depresiji, tudi zimski, melanholiji, slabi koncentraciji, utrujenosti, luskavici, otroški driski, vnetju ledvic in proti obolenju sklepov. Buče v solati in kompotih koristijo pri vnetju mehurja in ledvic. Babice so svoje vnučke razvajale tudi z bučno marmelado z jabolki in bučnim štrudljem. Iz surovega bučnega mesa naredimo tudi kašo, ki jo uporabimo za obkladke pri krčnih žilah in občutku težkih nog. No, ko bomo z otroki izdolbli bučo in ji izklesali grozljiv obraz, ne bomo zavrgli niti odpadlega mesa. Mame ga bomo s pridom uporabile za obrazne maske, ki bodo koži povrnile mladostnost, čvrstost in sijaj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 10. julij 2007 / 07:00

Motoristi brusili ovinke v Lešah

Po desetih letih so Cveto Bohinjec in motoristični navdušenci znova pripravili gorsko moto preizkušnjo v slalomu v Lešah.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 25. januar 2024 / 18:30

Sodišče odločilo enako

V Kranju so vnovič sodili Kranjčanu Borisu Makariću, ki je v stanju neprištevnosti huje poškodoval naključno mimoidočega, kasneje pa pri opravljanju uradnega dejanja oviral policiste specialne enote.

Gospodarstvo / četrtek, 25. januar 2024 / 18:29

Odkupna cena mleka spet malo višja

Kranj – Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so mlekarne novembra lani za mleko, dostavljeno v mlekarno ter s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, plačale v povpr...

Gospodarstvo / četrtek, 25. januar 2024 / 18:29

S pobočja Vitranca spravlja les tudi s cepinom

Janez Kramar iz Podkorena, dobitnik priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda, navkljub vsej gozdarski mehanizaciji v najbolj strmih gozdovih na pobočju Vitranca nima druge izbire, kot da les s cep...

Rekreacija / četrtek, 25. januar 2024 / 18:27

Deviška idila

Vošca (1734 m n. m.) – Zimska pravljica v svetu Zahodnih Karavank. Vrh je pozimi priljubljen turnosmučarski cilj, vzpon s krpljami pa močno olajša napredovanje, če smo »pešaki«.

Kultura / četrtek, 25. januar 2024 / 18:22

Nejč Slapar, slikar (1945–2024)

Umrl je Nejč, je v kratek SMS zapisal eden njegovih številnih prijateljev iz likovnih vrst, s katerim sta bila na prvo ponovoletno sredo dogovorjena, da se vidita in si zaželita vse dobro...