Sto let balkanskih vojn

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. oktober 2013 / 14:38

To pot se ne ozremo daleč po svetu, ampak predvsem na Balkan. Leta 1913 se je končala prva in začela druga balkanska vojna, obe sta bili zelo odmevni. Sto let pozneje je v Beogradu umrla Jovanka Broz, prva dama Jugoslavije …

Je balkanskih vojn konec?

»Če se v zadnjem hipu kaj ne zgodi, se utegne zopet na Balkanu začeti krvavi ples, to pot pa ne v znamenju križa proti polumesecu, kulture proti barbarstvu, ampak v znamenju krvnega sovraštva slovanskega plemena do slovanskega plemena, ki drug drugemu ne privoščita boljše bodočnosti … Naše nade se menda ne uresničijo. Slovani na Balkanu so imeli moč, da stro svojega najhujšega zunanjega sovražnika, za katerim je stala vsa tista Evropa, ki je Slovanom nasprotna, nimajo pa očividno tiste moralne sile in politične zrelosti, da premagajo pohlep in zavist, ki klije v bratu zoper brata. Bulgari in Srbi se hočejo izkazati za vredne sinove Svetopolka … In v svoji slepi strasti ne vidijo in ne slišijo svojih skupnih sovražnikov, kako komaj zatajujejo svoje divje veselje, ker hočejo balkanski Slovani namočiti svoje roke v bratsko kri, kako vriskajo, ker se bodo Slovani med seboj klali, namesto da na podlagi pametnega sporazuma razdele svojo veliko pridobitev med seboj, ne meneč se za druge, ampak samo za svoj skupni blagor in napredek.« – Navedene besede bi lahko bile zapisane tudi pred kakimi dvajsetimi leti, ko se je razplamtel krvavi ples na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. A jih starinski zven izdaja, da so mnogo starejše. Natisnjene so bile na prvi strani časnika Slovenec v sredo, 2. julija 1913, svarile so pred bratomornim klanjem slovanskih narodov na Balkanu, ki se je kmalu na to res zgodilo. V prvi balkanski vojni, ki se je začela 1912 in končala 1913, so južnoslovanske države Bolgarija, Srbija in Črna gora skupaj z Grčijo premagale Turčijo in pridobile velika nova ozemlja. Drugo, pred katero svarijo gornje besede, pa je začela Bolgarija, ki je napadla Srbijo, češ da je v prejšnji vojni dobila premajhen kos Makedonije. Tako se je pred sto leti, 30. junija 1913, začela druga balkanska vojna. Bolgarom je sprva dobro kazalo, a so se Srbiji pridružili Grčija, Črna gora in Romunija. Ko so Turki videli, da so Bolgari na psu, so jih z juga napadli še oni. Bolgarija bi bila v celoti okupirana, če romunske zasedbe Sofije s svojo osebno intervencijo ne bi preprečil nemški cesar; Bolgari so zaprosili za premirje, podpisali so ga 10. avgusta v Bukarešti. – Tretja in četrta balkanska vojna sta se odvijali v obeh svetovnih vojnah, peta v zadnjem desetletju 20. stoletja na teritoriju nekdanje Jugoslavije. Je bila zadnja?

Nobelova kuhinja

Zadnjič smo našteli in čisto na kratko predstavili letošnje nobelovce. Zdaj pa poglejmo še malo v Nobelovo kuhinjo. Kako je v njej, ko nagrajence še izbirajo? Nobelovo za književnost je dobila kanadska pisateljica Alice Munro; ko je zanjo izvedela, je izjavila: »To so bile ene tistih sanj, ki bi se lahko uresničile, a sem mislila, da se seveda ne bodo.« No, pa so se. Njej. Drugim se pač niso. Pred razglasitvijo Nobelovega nagrajenca za književnost so stavnice najbolje kazale Harukiju Murakamiju, Alice Munro in Joyce Carol Oates. Ena od stav je bila torej dobitna. Med mogočimi dobitniki so se omenjali tudi književniki Svetlana Aleksijevič, Assia Djebar, Ko Un, Adonis, Philip Roth in Ismail Kadare. Nagrada je vredna 925.000 evrov oziroma osem milijonov švedskih kron. Kaj je odločilno, da jo nekdo dobi? Eden od poznavalcev je izjavil, da je edina gotovost starost. Druga poznavalka: »V zadnjih 15 letih se je akademija ukvarjala z vprašanji literarne kakovosti, razvoja književnosti in njenega položaja v zgodovinskem okviru. Akademiji ni tako pomembno, ali je lavreat zelo znan ali ne.« Sicer pa Nobelova akademija razloge za svoje odločitve razkrije šele po petdesetih letih.

Umrla prva dama Jugoslavije

V nedeljo, 20. oktobra, je v Beogradu umrla Jovanka Budisavljević Broz, vdova Josipa Broza Tita. Rodila se je 7. decembra 1924 v vasi Pečani v hrvaški Liki, v srbski družini. S sedemnajstimi leti je šla že leta 1941 v partizane. Bila je borka 6. liške divizije, v njej je bila sprejeta v KPJ. Leta 1944 je kot »partizanka Mara« v Drvarju srečala Josipa Broza in postala njegova tajnica. Hitro je napredovala in konec vojne dočakala s činom kapetana, dvakrat odlikovana za hrabrost. V strogi tajnosti se je leta 1952 v Beogradu poročila s Titom, njej je bilo 28, njemu šestdeset let, bila je njegova tretja uradna žena. Nekaj let pred predsednikovo smrtjo je prva dama Jugoslavije zapadla v nemilost. Glavna spletkarja, ki sta jo hotela ločiti od Tita – da mu ne bi mogla posredovati informacij o resničnem stanju v državi – sta bila general Ljubičić in partijski šef Stane Dolanc, srbsko-slovenska naveza.