Čeprav je Stanovanjska zadruga Gorenjske povračilo za vlaganja v javno telefonijo prejela že decembra 2008, pa denarja še ni razdelila med vse dejanske upravičence, trdi kranjsko tožilstvo. / Foto: Tina Dokl

Čakajo na denar za telefonijo

Nekdanjemu direktorju Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu bodo sodili, ker zadruga pridobljenega povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni razdelila med dejanske upravičence. »Vsi, ki so uspeli dokazati svoja vlaganja, so denar dobili,« odgovarja.

Kranj – Nekdanjega direktorja Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana kranjsko tožilstvo obtožuje storitve kaznivega dejanja izneverjenja, ker je kot direktor zadruge z državnim pravobranilstvom sklenil poravnavo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območjih Mlake 2 in kompleksa B7 na Drulovki v višini dobrih 23 tisoč evrov, pridobljenih sredstev pa ni povrnil dejanskim upravičencem. Na ta način naj bi Teran stanovanjski zadrugi pridobil tudi protipravno premoženjsko korist.

Kot je pojasnil Stanislav Voršič, eden od domnevnih oškodovancev, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tedaj še Stanovanjska zadruga Kranj v imenu 34 investitorjev stanovanjskih hiš na Mlaki pri Kranju sklenila pogodbo s tedanjim Podjetjem za PTT promet Kranj o izgradnji telefonskih priključkov, vsak graditelj pa je moral posebej v ta namen plačati po trinajst tisoč tedanjih dinarjev. Na podlagi te pogodbe, tako Voršič, po zakonu o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, graditelji niso mogli sami uveljavljati pravice do vračila, ampak je to storila pravna naslednica Stanovanjska zadruga Gorenjske, v imenu katere je Teran 3. novembra 2011 tudi sklenil poravnavo z državnim pravobranilstvom za vračilo 23.058 evrov za območji Mlaka in Drulovka. »Od tega je vračilo za Mlako znašalo 10.087 evrov, kar pomeni približno 296 evrov na posamezni priključek. Ko sem za to izvedel, sem Terana večkrat pozval, naj zadruga denar razdeli dejanskim upravičencem, kar bi po pojasnilu državnega pravobranilstva tudi morala storiti, vendar denarja nikoli ni bilo. Izgovarjal se je, da mora najprej vse izračunati, večkrat pa je tudi dejal, da gre samo za dvesto evrov na upravičenca, in se vedno bolj izmikal. Tako kot so vračilo prejeli krajani, ki so telefonske priključke gradili preko krajevnih skupnosti, bi ga morali dobiti tudi mi, ki smo jih gradili preko tedanje Stanovanjske zadruge Kranj,« je prepričan Voršič, ki je sam podal kazensko ovadbo zoper Terana, kasneje pa se mu je pri prizadevanjih za vračilo vlaganj pridružilo še več domnevnih oškodovancev, ki so med drugim na sodišče vložili tudi premoženjske pravne zahtevke.

V torek je tako kranjska okrajna sodnica Milena Turuk v tej zadevi opravila pred­obravnavni narok, na katerem pa Teran krivde, kot izhaja iz obtožnega predloga, ni hotel priznati, zato bodo januarja opravili glavno obravnavo. Okrožna državna tožilka Vesna Primožič je sicer predlagala, da ga sodišče ob morebitnem priznanju krivde kaznuje z osmimi meseci zapora in odvzemom protipravno pridobljene premoženjske koristi. Obdolženčev zagovornik Bojan Župevec je kasneje v pogovoru za Gorenjski glas povedal, da so graditelji na Mlaki v javno telefonsko omrežje vlagali na različne načine – ali preko krajevnih skupnosti ali sami ali pa preko stanovanjske zadruge, vendar so se ta vlaganja zgodila, še preden je Franc Teran postal predsednik zadruge. Stanovanjska zadruga Gorenjske je na podlagi zakona res sklenila poravnavo z državnim pravobranilstvom v znesku dobrih 23 tisoč evrov in jih tudi prejela. »Vendar pa Teran v arhivu zadruge kljub poskusom ni našel nobenega seznama vlagateljev, na podlagi katerega bi jim lahko izplačali povračila. Vsi, ki so se direktno obrnili na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske in so svoja vlaganja ustrezno dokazali, so denar tudi dobili povrnjen. Šlo je za zneske okoli 290 evrov. Tudi Stanislav Voršič se je s tem namenom oglasil na zadrugi, kjer mu je bilo rečeno, da naj organizira še ostale upravičence in naj priskrbijo primerna dokazila o vlaganjih, a to se ni nikoli zgodilo,« je pojasnil odvetnik. Poudaril je, da denar iz poravnave še vedno čaka na računu Stanovanjske zadruge Gorenjske, zato zavračajo očitke o kakršnemkoli okoriščenju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 12. maj 2014 / 10:16

Kritični do knjižnice

Občinskim svetnikom so na zadnji seji občinskega sveta predstavili tudi letni poročili Zdravstvenega doma Medvode in Knjižnice Medvode.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2016 / 17:29

Pika najpogostejše kravje ime

Krave v Sloveniji imajo devetnajst tisoč različnih imen, tri najpogostejša so Pika, Šeka in Liska. Nekatere imajo imena po rastlinah, živalih, mestih, geografski pripadnosti, lastnostih ...

Šport / nedelja, 31. julij 2016 / 17:28

Mladinski hokejski turnir na Bledu

Bled – Med 4. in 7. avgustom bo v sodelovanju s svetovnim proizvajalcem športne opreme Bauer klub HKMK Bled gostil mednarodni mladinski hokejski turnir Bauer Euro Tretyak Invite – Bled. Tu...

Jesenice / nedelja, 31. julij 2016 / 17:27

Prenovljena partizanska bolnišnica

Pod obronkom Mežakle je Krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Podmežakla s podporo Občine Jesenice zgledno prenovil eno prvih partizanskih bolnišnic na Slovenskem.

Kamnik / nedelja, 31. julij 2016 / 17:26

Preprečili bodo poglabljanje struge

Kamnik – V Kamniku ob sodelovanju občine, ministrstva za okolje in prostor ter Direkcije RS za vode že več mesecev potekajo dela z nujnimi ukrepi za preprečevanje poglabljanja struge Kamni...

Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2016 / 17:25

Agrarne skupnosti agrarne le še po imenu?

Agrarne skupnosti imajo na Gorenjskem dolgo tradicijo, njihovi začetki segajo v srednji vek. V dolgi zgodovini so občutile različne spremembe, a vedno znova dokazovale svojo trdoživost. Tu...