Večer treh pesnikov

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 12:59

Prijetno vzdušje na pesniškem večeru na domačiji pri Šuštarju v Hotemažah so plemenitile pesmi in besede o njih: Karlu Destovniku Kajuhu, Francetu Balantiču in osrednjem gostu prof. Francetu Piberniku.

Kot da bi v »hiši«, osrednjem prostoru stare domačije, simbolno znova želel ustaviti čas, je gostitelj literarnega večera Milan Krišelj prekinil tik-tak stare stenske ure. A tokrat zgolj zato, da bi zbrani lahko bolje slišali harfo vnukinje Ajde Krišelj in kasneje igranje na flavto njene ses­tre Tinkare Krišelj, ki sta tako kot še pevka Tjaša Kern z glasbo popestrili večer. V prvi vrsti pa so se obiskovalci preteklo sredo na domačiji pri Šuštarju v Hotemažah zbrali, da bi prisluhnili poeziji dveh v viharju 2. svetovne vojne umrlih pesnikov Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča ter osred­njega gosta, prof. Franceta Pibernika, pesnika, literarnega zgodovinarja in dolgoletnega profesorja na kranjski gimnaziji.

Uvodoma so člani KUD Valentin Kokalj Visoko Sonja Zupančič, Emil Buh, Vesna Čulig in Sašo Aleksander Gašperlin prebirali verze treh pesnikov večera in ob tem prisotnim namenili tudi kratke razlage k pesmim in prvi pogled v njihove biografije. V nadaljevanju pa je prof. Pibernika k pogovoru povabila Danijela Bakovnik, ki je tudi pripravila ustroj večera, izbrala pesmi in besedila k njim. Profesor je osvetlil življenje in delo obeh pesnikov, odprl pa je tudi vrata v svet svojih raziskovanj in razmišljanj tako o Kajuhu, še bolj pa o v nekdanji državi dolgo zamolčanem Balantiču, katerega življenje in delo je temeljito raziskoval prek trideset let.

Značajsko sta si bila povsem različna človeka, prav tako ju ločuje njuna pesniška zapuščina. »To sta dva različna svetova. Čeprav vsak na svoji strani, eden pri partizanih, eden kot domobranec, pa je obema skupno, da sta tako Kajuh kot Balantič še zelo mlada padla v vojaških uniformah,« je povedal Pibernik. Če je prvemu v pesmih uspelo združiti svojo las­tno usodo in duh časa, pa pesmi drugega v verzih ne nosijo takrat aktualnih političnih sporočil. Medtem ko je Kajuh veljal za prvega pesnika revolucije, je bil Balantič dolgo po vojni zamolčan in so njegove pesmi izhajale v različnih publikacijah in knjigah v emigraciji. Sicer naj bi leta 1966 izšel izbor njegovih pesmi, a je bila kasneje celotna naklada zaradi političnih razlogov uničena. Kljub temu se je ohranilo nekaj izvodov. Tako je prva Balantičeva zbirka po drugi svetovni vojni v domovini izšla šele leta 1984. Profesor je v nadaljevanju pripovedoval, kaj ga je vzpodbudilo, da je začel raziskovati in proučevati Balantičevo živ­ljenje in delo. Sam velik ljubitelj poezije se je zanj začel zanimati po naključju. Spomni se, kako je prepisal celotno pesniško zbirko V ognju groze plapolam iz leta 1944, ko mu je prišla v roke, in da je bil v prvih povojnih letih, čeprav je bil na seznamu prepovedanih avtorjev, eden najbolj iskanih pesnikov. Vsi so ga hoteli brati.

»Pri svojem raziskovanju sem se vselej držal metode, da je vse spoznano in ugotovljeno treba dokumentirati in podpreti z dejstvi. Poiskal sem njegovo družino, sošolce, pričevalce iz Grahovega, kjer je France padel. Pri tem so bila še pomembnejša pričevanja z nasprotne, partizanske strani …,« smo zbrani z zanimanjem poslušali profesorja, ki je na vprašanje o svoji literarni in profesorski poti govoril tudi o svojem otroštvu in kasneje delu na področju književnosti ter poučevanju na kranjski gimnaziji. Veljal je za zahtevnega, a pravičnega profesorja, so znali potrditi tudi nekateri prisotni, med katerimi je bilo kar sedem njegovih učencev iz šolskega leta 1958/59. Da se mu je skoraj orosilo oko, ko je poslušal branje svojih pesmi, je kasneje povedal in hkrati izrazil posebno zadovoljstvo nad prijetnim vzdušjem v Šuštarjevi domačiji. »Prostor s krušno pečjo me spominja na moje otroštvo in dom, pred seboj vidim podobo stare mame …«

»To je bil naš prvi literarni večer, zato sem nanj vabil predvsem izbrane goste iz Hotemaž, Visokega, sošolce z gimnazije, Pibernikove učence, saj smo s prostorom nekoliko omejeni,« je povedal gostitelj Milan Krišelj in dodal, da glede na odziv in pripravljenost izvajalcev tokratni večer zagotovo ni bil zadnji. V mislih imajo že naslednji večer s prof. Berto Golob.