Občutimo težave, a jih uspešno rešujemo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 17. oktober 2013 / 22:28

»Razmere v slovenskem bančništvu so težavne, a v Deželni banki Slovenije jih vendarle občutimo nekoliko manj kot jih v povprečju bančništvo,« pravi predsednica uprave Sonja Anadolli.

Kako posluje Deželna banka Slovenije letos oz. kakšni so rezultati prvega polletja?

»Razmere v bančništvu so zaradi nespodbudnega gospodarskega okolja, stečajev podjetij, neplačevanja zapadlih obveznosti in posledično oblikovanja slabitev težavne. S tem se soočamo tudi v Deželni banki Slovenije, vendar v nekoliko manjšem obsegu od povprečja. Rezultati poslovanja v prvem letošnjem polletju kažejo, da tekoče poslujemo pozitivno. Uspeli smo povečati obseg vlog prebivalstva ter obseg kreditiranja v vseh segmentih poslovanja. Izboljšali smo kapitalsko ustreznost, zmanjšali izpostavljenost do bančnega sektorja in racionalizirali stroške, ki so pod povprečjem bančnega sistema. Kot majhna banka smo lahko bolj prilagodljivi in odzivni na trgu.«

Če sodimo po rezultatih zad­njih let, se zdi, da je gospodarska kriza Deželno banko Slovenije prizadela manj kot nekatere druge banke. Je morda razlog v tem, da več kot drugi poslujete s kmetijskimi in živilskimi podjetji in zadrugami, kjer je bilo manj insolvenčnih postopkov kot v nekaterih drugih dejavnostih?

»Deželna banka Slovenije nadaljuje tradicijo nekdanjih hranilno kreditnih služb, ki so delovale v okviru kmetijskih zadrug. Po usmeritvi smo sicer univerzalna banka s široko ponudbo za prebivalstvo in gospodarstvo, a je velik del poslovanja usmerjen h kmetovalcem, kmetijskim zadrugam in živilsko predelovalnim podjetjem. To področje predstavlja zelo pomemben in stabilen del našega poslovanja. Zadružništvo se je tudi v krizi izkazalo kot uspešen poslovni model v Evropi.«

Deželna banka Slovenije ima s 85 poslovalnicami tretjo najobsežnejšo bančno mrežo v Sloveniji. Jo tudi v krizi ohranjate?

»Zelo pomemben se mi zdi osebni pristop, zato tudi v času, ko večina bank krči poslovno mrežo, ohranjamo število poslovalnic. Z osebnim pristopom lahko stranke dobro spoznamo, jim strokovno svetujemo in gradimo zaupanje, ki je osnova za uspešno dolgoročno sodelovanje. Trudimo se, da smo našim strankam v skladu s sloganom banke »vedno blizu« ne le geografsko, ampak tudi s široko ponudbo storitev. V rednih analizah, ki jih izvajajo posamezne institucije in mediji, smo že vrsto let med najcenejšimi ponudniki. Septembrska analiza revije Moje finance je pokazala, da smo pri storitvah za prebivalstvo najcenejši med bankami v Sloveniji in na drugem mestu med bankami in hranilnicami. Tudi v zaostrenih razmerah je naša poslovna politika, da ponujamo dostopne, kakovostne in cenovno ugodne storitve za čim širši krog prebivalstva, kmetovalcev in podjetij.«

V javnosti je pogosto slišati očitek, da je zdaj, v časih velikega nezaupanja in negotovosti, težko dobiti bančni kredit. Velja to tudi za Deželno banko Slovenije?

»V naši banki podpiramo dobre poslovne projekte. V letošnjem prvem pol­letju smo povečali obseg kreditiranja v vseh segmentih poslovanja. Pri odobravanju kreditov že ves čas uporab­ljamo konzervativen pristop. Stranke, tako fizične kot pravne osebe, morajo izkazati kreditno sposobnost in zagotoviti ustrezno zavarovanje. Ključno se mi zdi, da vlada čim prej izvede celovito sanacijo bančnega sistema, kar bo omogočilo povečanje kreditne aktivnosti in ob ustreznih strukturnih reformah ponovno rast gospodarstva. Pomembno je, da se okrepi zaupanje v državo in s tem tudi v slovenski bančni sistem, kar bo omogočilo ponoven dostop do mednarodnih finančnih trgov.«

Kako bi odgovorili varčevalcu, ki bi vas zdaj, v hudi krizi bančništva, vprašal, kako varna je Deželna banka Slovenije?

»Deželna banka Slovenije je varna banka. Imamo tradicijo, stabilno bazo strank, povečujemo obseg vlog in število novih strank. Z vzdrževanjem visokega nivoja likvid­nostnih rezerv, s katerimi lahko v vsakem trenutku krijemo vse obveznosti, zagotavljamo varnost našim deponentom in posledično varnost banke. Rast vlog prebivalstva nam zagotavlja stabilnost, ker tako nismo odvisni od virov, ki bi jih sicer morali najemati v tujini. Vzdržujemo tudi visoko kapitalsko ustreznost, ki nam omogoča zmerno rast in nadaljnji razvoj.«

Oktober je mesec varčevanja. Koliko ljudje še lahko varčujejo, za kakšne depozite se predvsem odločajo …?

»Prebivalci še vedno varčujejo. V naši banki se stranke najpogosteje odločajo za dolgoročno vezavo sredstev nad enim letom. Krepi se obročno varčevanje, pri katerem stranka določi višino mesečnega pologa glede na svoje finančne zmožnosti. Najnižji mesečni polog je dvajset evrov, najkrajša doba obročnega varčevanja šest mesecev.«