Dolžan in pika, zato rubež

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 9. oktober 2013 / 10:35

Bralec Janez Kankelj je presenečen ugotovil, da mu Davčna uprava rubi denar na bančnem računu. Ko je prinesel dokazilo, so na plan potegnili drug papir, drugo neplačilo izpred štirih let.

Kranj – Zdomec Janez Kankelj, ki se je pred štirimi desetletji odločil za odhod na delo v Belgijo, je bil sredi avgusta neprijetno presenečen nad pošto Davčne uprave. Prejel je sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva zaradi neplačila nadomestila za uporabo stavbnega zem­ljišča za obdobje drugo četrtletje 2011. Dolg znaša 19,60 evra, zamudne obresti 3,53 in 25 evrov stroški sklepa.

»Šel sem na banko v Belgiji in prosil za dokazilo o plačilu očitanega mi dolga ter se nato odpravil v Slovenijo. Na Davčni upravi v Kranju so potem, ko sem jih dokazal zmoto, potegnili neki papir, da naj bi moj dolg nastal leta 2009,« pojasnjuje vidno razočaran Kankelj. Težko je razumeti, da je prejel uradni sklep o izvršbi, sam ima dokazilo o plačilu, rubež pa so na davčnem uradu utemeljili zgolj z novim računalniškim izpisom, ki kaže na dolg iz leta 2009.

Bralec bo sedaj skušal poiskati še dokazila o plačilu pred štirimi leti, nikakor pa se ne more sprijazniti, da lahko državni organ odloči, nato isto odločitev spremeni, vse skupaj pa je oddaljeno že več let v preteklost. Preseneča ga, da je Gorenjska banka postopek izvršbe začinila s kar 44 evri stroškov.

Po pritožbi raziskali primer

Na Davčnem uradu Kranj so nam najprej pojasnili, da bi o konkretnem primeru lahko govorili le na podlagi pisnega dovoljenja zavezanca ali če ta sam v medijih enostransko razkrije podatke, sicer gre za davčno tajnost. Lahko se zgodi, da zavezanec poravna obveznosti, vendar na napačen račun, z napačno referenco, kar je njegova napaka ali napaka banke, v dveh obširnih odgovorih pojasnjujejo na Davčnem uradu Kranj, ki ga vodi Cilka Habjan.

Takšne napake (na katerikoli strani, tudi pri dacarjih) se praviloma ugotovijo po pritožbi na sklep o izvršbi, sama pritožba pa ne zadrži izvršbe. Če je ugotovljena napaka davčnega organa, mu povrnejo vse stroške (tudi bančne) vključno z obrestmi. Izvedeli smo še, da je lahko dolg res nastal v letu 2009 in je bil poplačan šele s položnico za leto 2010 in nato vse do danes z zamikom. Težava bi lahko nastala zaradi bančnih provizij pri meddržavnem prometu.

Visoka provizija banke

Kot zapisano zgoraj, je Kanklja zmotil tudi visok strošek banke, saj je znašal skoraj toliko kot ugotovljeni dolg, obresti in stroški postopka Davčne uprave. »Razburjenje bralca oziroma naše stranke razumemo, saj se stroški izvršbe res zdijo visoki, zlasti v primerjavi z višino zarubljenega zneska,« je odgovoril Bojan Likar iz Gorenjske banke. V isti sapi poudarja, da so postopki, ki jih je ob prejemu pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžna izvesti banka, zakonsko predpisani in precej zahtevni, ne glede na višino zneska izvršbe.

Banka mora pri izvrševanju sklepa davčne uprave postopati po naslednjem redu: sprejeti in natančno proučiti sklep, zavesti sklep v ustrezno evidenco, preveriti status računa (blokada, blokada uporaba inštrumentov ali vnesti zadržano vrednost), izračunati obresti, izvesti bremenitev računa, izdelati in izvršiti plačilni nalog, račun deblokirati, obvestiti sodišče, obvestiti upnika in sklep arhivirati.

Po veljavni tarifi nadomestil v Gorenjski banki zaračunajo stroške obračuna obresti v višini 18,20 evra, izvršitve sklepa v višini 22,75 evra in izvedbe plačila v znesku 3,46 evra. »Ti stroški so neodvisni od višine zneska izvršbe, zato se v primeru, da je ta nizek, stranki zdijo še toliko manj sprejemljivi. Žal postopka banka ne more poenostaviti in s tem poceniti,« še pove Likar in pojasni, da bi v nasprotnem primeru banka kršila zakonodajo.