Avstrijski zgledi

Med Slovenci in še posebej med Gorenjci je veliko takih, ki jim je za zgled Avstrija in vse, kar je avstrijsko. Podpisani med te ne sodim. Onstran Karavank je (bilo) tudi veliko takega, kar nam za zgled ne more biti. Haider in kompanija, na primer, in odnos večjega dela Avstrijcev do slovenske manjšine na Koroškem. Pa simptomatični pojavi, ki kažejo, da je tudi v deželah avstrijskih marsikaj gnilega. Najbolj v nebo vpijoč primer je zloglasni Josef Fritzl, ki je v bunkerju pod svojo hišo 24 let spolno zlorabljal svojo hčer Elizabeto in ji naredil sedem otrok (in še enega splavljenega); štirje so morali živeti z materjo v podzemnem zaporu, tri pa sta Jože in njegova žena oziroma njihova stara mama vzgajala na svetlobi kot »najdenčke« … Slovenci smo svoje škofov­ske škandale in odstope dobili šele v zadnjih letih, avstrijska javnost pa je že malo pozabila kost, ki jo je glodala dolgo in z veliko slastjo: zgodbo ultra konservativnega škofa Krenna St. Pöltnu v Spod­nji Avstriji, ki je 2004 zaradi seksualnih škandalov z muko odstopil, svoje krivde pa nikoli priznal in zdaj živi »umaknjen« gor nekje …

Po drugi strani pa moram priznati, da so nam Avstrija in Avstrijci lahko za referenčno točko, ob kateri izmerimo svoj lastni položaj. Ko smo se konec leta 1918 razšli, so bile tedanje slovenske in avstrijske dežele na podobni stopnji razvoja, položaj kranjskih in koroških ali pa spodnje in gornještajerskih kmetov kot večine prebivalstva je bil povsem primerljiv. Sto let pozneje je treba priznati, da je med avstrijskimi in slovenskimi plačami in pokojninami velika razlika in če bo šlo tako naprej, bo Avstrija kmalu tudi bolj socialna država, kot je Slovenija; v času dolge vladavine socialistov (spomnimo se le kanclerja Bruna Kreiskega) so ti ustvarili eno najbolj socialnih držav v Evropi. Da ne govorimo o tem, da je avstrijska država bolj pravna kot slovenska. V Avstriji so imeli v politiki z izjemo let pod nemško okupacijo 1938–45 (ki je pravzaprav niso doživljali kot okupacijo, ampak bolj kot skrbništvo velikega brata) ves čas demokracijo in ves čas kapitalizem. Mi pa smo se v obdobjih obeh Jugoslavij navzeli mnogih balkanskih manir in bili pod komunizmom ločeni od »meščanske« demokracije in prikrajšani za svobodo zasebnega podjetništva. Ko smo okrog 1990 oboje spet pridobili, se je demokracija kmalu sprevrgla v kleptokracijo (vladavino kraje), podjetništvo pa v tajkunstvo in zdaj smo, kjer smo, ne le pod Karavankami, ampak tudi na dnu.

Zadnjič smo na tem mestu komentirali rezultat volitev v Nemčiji in ugotovili, da se nam pod ponovno vladavino Angele Merkel ne obeta nič angelskega. Prejšnjo nedeljo so bile državnozborske volitve v Avstriji, kjer je ponovno zmagala rdeče-črna koalicija socialistov in ljudske stranke. Zdaj pa si predstavljajte – zlasti tisti, ki bi se radi zgledovali po Avstrijcih – da se to zgodi pri nas. Kdaj šele bomo mi dočakali nekaj takega!? Saj sploh nimamo vsaj po ene res močne in profilirane stranke na vsaki strani. Na levi imamo eno postkomunistično in še eno ali dve kvazikomunistični stranki, na desni pa jim kontrira stranka, utemeljena na antikomunizmu in revanšizmu, krščansko ljudski stranki sta v njeni senci. Kdaj bomo Slovenci v politiki dosegli to stopnjo razvoja, da v primeru, ko ne ena ne druga stran ne zmaga z zadostno večino, obe stopita skupaj in v interesu ljudstva sestavita skupno vlado … Kakorkoli že obračam, moram na koncu priznati, da je med zgornjimi sosedi marsikaj, kar nam je lahko in nam mora biti za zgled.

Komentarji (1)

Yehonatan Berick

Pravljičar pri Gorenjskem Glasu stranko SDS spet žigosa z revanšizmom. Prizadevanja, da bi ljudem (večinoma raznim oportunističnim fičfiričem, priložnostnim lumpom ter pogosto navadnim kriminalcem), ki so si pod krinko socializma nagrabili cel kup privilegijev na račun tradicionalne dostojnosti in ustvarjalnosti, ki so ju zatirali ter onemogočali (vsako podjetniško pobudo so že v kali zatrli) in poniževali - in prav to počnejo še danes, zdi se, da vedno bolj zagreto, tudi po zaslugi agitpropovcev, kot je avtor gornjega zapisa - prizadevanja torej, da bi jim te nikoli zaslužene privilegije odvzeli ali vsaj zmanjšali (v časih krize), so prizadevnja za vsaj minimalno vzpostavitev družbene pravičnosti, ki jo terja samoumevni elementarni imperativ, in ne kakšen revanšizem. Pravičnost je temelj in hkrati odraz tistega, kar se uvršča v sklop takoimenovanih "neformalnih inštitucij", ki tako ekonomsko kot potem tudi vsesplošno uspešnost družbe bistveno pogojujejo. Sicer pa govorim o stvareh, ki jih intuitivno čuti in tudi zlahka razume dvanajstletni otrok. Avtor, ki je očitno podlegel odraščanju ob dedku mrazu, pionirskih koračnicah in štafeti mladosti, morda pa še ob kakšnih podporniških stricih, pač ne. Bog se ga naj usmili! Glede Slovenske ljudske stranke pa je res treba pripomniti, da v njenem delovanju ni zaznati čisto nič krščanskega, očitno pa je, da vsaj njene vodilne protagoniste vodi in usmerja udba (njen ustanovitelj Ivan Oman je že zdavnaj prestopil h krčanskim demokratom). Stranka je iz svojih vrst izključila mariborskega župana - svojega najuspešnejšega politika, ki ga je udba uporabila kot kolateralno žrtev na poti pučističnega rušenje demokratične oblasti v Sloveniji, nato še svoje svetnike, ki so jim pred tem po domovih grozile od udbe organizirane lumpenproletarske tolpe, kar jo že samo po sebi diskreditira kot demokratično stranko. In nazadnje je po ukazu udbe rušila tudi vlado, katere del je bila sama, kar je za demokratično stranko, ki naj bi bila avtonomna, seveda absurd. Bistveno je prispevala k vzpostavitvi komunistične (karkoli že to danes pomeni ) oblasti, ki je takoj udarila ravno po kmetu in Cerkvi, kar jo kot "kmečko" in "krščansko" stranko popolnoma diskreditira. Gre za stranko, ki s kmeti manipulira tako, kot stranka DESUS z upokojenci, komunistični sindikati z delavci, vodstvo univerze s profesorji in študenti, režimska trobila pa kar z vsem počez. Glede razmer na Avstrijskem Koroškem bi dejal, da je ravnanje s Slovenci, kot ga izkazujejo nekateri v nacional-svobodnjake preoblečeni nacional-socialisti, na moč podobno ravnanju, kot ga tukaj v Sloveniji izkazujejo komunisti oziroma njihove sodobne inkarnacije. Oboji se brutalno znašajo nad tradicionalnim slovenstvom, ga zasramujejo, ponižujejo, pljuvajo po njem in se iz njega norčujejo. In če prilika nanese (kot v času vojne ali ob njej) v objestnosti tudi fizično iztrebljajo. A tudi Svobodjaki morajo v Avstriji upoštevati demokratična pravila igre, prav tako kot vsi ostali, na zadnjih deželnozborskih volitvah so doživeli popolen fiasko (ne zaradi protislovenstva, ampak zaradi razgalitve skorumpiranega sistema pokojnega Heiderja in njegovih nastavljencev). Pri nas do epskih razsežnosti skorumpiran sistem socialistične ekonomije (ki ji je korupcija že tako rekoč inherentna lastnost) po zaslugi agitpropa na volitvah zmaguje, njegove nasprotnike pa udbovske komisije in režimska sodišča pošiljajo v zapor ter jih zraven v psihološki propagandni vojni še razglašajo za revanšiste. Avtor zgornjega zapisa teh pojavov protidemokratičnega rovarjenja sploh ne opazi, pravzaprav jih sam spodbuja, najmanj s tem, da jih v svojih nekritičnih pisanjih legitimizira, hkrati pa se čuti ogroženega od njegovih žrtev. Res bolno. Ne glede na to, da zgledovanje po Avstrijcih priporoča avtor, ki zaradi razumevanja slovenske družbene stvarnosti, kot ga podaja v svojih zapisih, pri tem deluje precej abotno (nekonsistentno, saj z enim spodbija drugo), vseeno spomnimo, da ob naštevanju stvari, v katerih naj bi Slovenija po njegovem posnemala severno sosedo, prezre medije, ki tam niso samoumevni apologeti nomenklature, nobene stranke tudi ne linčajo (tudi ne npr. Strachejevih populistov, čeprav se to zdi zelo pripravno - postavljajo jim samo korektna vprašanja), tam ni agitpropa, avtonomni mediji delujejo strokovno, profesionalno in zato tudi precej odgovorno (naj si avtor ogleda kakšen intervju z redaktorjem Bernhardom Biechejem na deželni ORF, omizje z Ingrid Thurnher na osrednji ORF, oddajo Report s Susanne Schnabl ipd.). Avtorju bi gotovo koristilo, ko bi ga njegova medijska hiša poslala na strokovno usposabljanje v kakšno avstrijsko redakcijo, morda bi potem njegovi komentarji ne bili več tako pravljičarsko pavšalni ter pogosto celo prav neumni in seveda privzeto pristranski. Ker razkorak Slovenije in Avstrije izvira iz časa, ko je komunistična klika po nemškem umiku od svojih nekdanjih nacističnih zaveznikov enako nelegitimno prevzela štafeto, je zanimivo razmišljati o povojnem razvoju v Sloveniji, če bi "osvobodilni" zagon komunistov omilili zahodni zavezniki, kot je bilo v Avstriji. Tam, kot je znano, boljševiki niso uspeli "osvoboditi" celotne države, tako da je bila potem razdeljena med Američane na severu, Angleže na jugu, Francoze na zahodu ter Sovjete na vzhodu. Sovjetov na jugu so se znebili tako, da so jim izročili slovenske prebežnike (ki so končli po jamah in breznih - tisti, ki se sedaj zavzemajo vsaj za njihov spodoben pokop, pa so po mnenju avtorja revanšisti in farsične osebnosti). Novembra 45' so tako v Avstriji izvedli svobodne in demokratične volitve, kjer ja OVP - Ljusdka stranka dobila 49% glasov, SPO - socialdemokrati 46%, ter komunisti 5%. Glede na ves teror, ki so ga štiri leta zganjali nad slovenskim ljudstvom (takrat še večinoma ruralnim in brez južnobratskih primesi) komunisti na demokratičnih volitvah pod patronatom zavezniških zasedbenih sil v Sloveniji ne bi dobili niti toliko, kot so dobili v Avstriji. To je gotovo, in toliko je bila legitimna njihova polstoletna diktatura, prav tako pa tudi vsa od tod izvirajoča kapital in moč, s katerima danes razpolagajo njihovi dediči ter z njima še naprej zavajajo in poneumljajo ljudi ter preprečujejo normalen razvoj države. Plače bi bile danes skoraj dvakrat višje, in po redakcijah časopisov verjetno ne bi bilo ljudi, ki bi odgovorne vlade razglašali za protiljudske ekstremiste, ko v kriznih razmerah že tako neznosno prenapihnjeni birokraciji za kakšen odstotek znižajo plače, hkrati pa bi poveličevali ideologijo, ki je privedla do njihovega 50 odstotnega znižanja. In če špekuliramo še malo bolj konkretno: kako bi danes izgledal Gorenjski Glas?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 7. oktober 2010 / 07:00

Od slanika naprej

V dvorcu na Pristavi na Bledu je še do 24. oktobra na ogled retrospektivna razstava velikega slovenskega slikarja, ilustratorja in avtorja razglednic Maksima Gasparija (1883-1980). Na ogled je več kot...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 15:02

Ostali so na svetovnem vrhu

Locarno - Glavni cilj sezone je bilo evropsko prvenstvo, ki so ga Slovenci končali z odliko, z dvema naslovoma najboljših na stari celini, saj je zlato odličje osvojila ekipa, med posamezn...

GG Plus / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 14:51

V ruševinah sta najboljša na svetu

Andrej Žunič iz Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj in njegov pes Haron sta na svetovnem prvenstvu reševalnih psov zmagala v kategoriji iskanja zasutih pod ruševinami. Enaintridesetletnemu veterinarj...

Kronika / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 14:48

Skesanca bodo zasliševali dva dni

Na kranjskem okrožnem sodišču se je v četrtek nadaljevalo sojenje obtoženim za trgovino z mamili, med katerimi je tudi osumljenec za rop sefov SKB banke Dejan Vidmar.

Šport / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 14:41

Ostali so na svetovnem vrhu

Prejšnji konec tedna se je s šestim tekmovanjem svetovnega pokala v skokih na cilj v švicarskem Locarnu končala letošnja padalska sezona, ki je Slovencem vnovič prinesla številne uspehe.

Slovenija / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 14:33

Koroška Slovenka v dunajskem parlamentu

Doktorica pravnih ved Angelika Mlinar, rojena v slovenski družini iz okolice Pliberka, je bila v avstrijski zvezni zbor izvoljena na listi Neos/Das neue Österreich/Nova Avstrija.