Naši cilji so službe, plače in dobiček

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 5. oktober 2013 / 13:47

Pred tednom je bil za managerja leta 2013 imenovan Igor Hafnar, direktor kranjskega podjetja Savatech. V Savi, predhodnici sedanjega podjetja, je zaposlen od leta 1992, pred desetletjem je prevzel Velo, od leta 2008 skupaj z Vesno Čadež vodita Savatech. Ta je od letošnjega januarja v lasti češke družbe ČGS.

Igor Hafnar je bil za menedžerja leta imenovan v za gospodarstvo enem najbolj zahtevnih let, morda celo najbolj zahtevnem letu našega časa. »Imenovanje je bilo tudi zame veliko presenečenje. Seveda sem ga vesel, še toliko bolj, ker je poleg mojega imena vedno poudarjeno podjetje Savatech z vsemi zaposlenimi. Skupaj si takšno nagrado in pozornost zaslužimo,« pravi Hafnar.

Morda je treba poudariti, da Savatech od leta 2008 vodita z Vesno Čadež, od letos naprej ste trije direktorji.

»Za uspehe, ki smo jih želi zadnja leta, so zaslužni dobri temelji. Za te je v skupnem vodenju z Vesno Čadež poskrbel Dušan Kveder, ki se je z letom 2008 upokojil. Njegove izkušnje, ki jih je prinesel iz proizvodnje avtomobilskih pnevmatik v tehnično gumarski del, so temelji naše uspešnosti. Vesna Čadež je ekonomistka, sam pokrivam tehnično področje, kombinacija pa odlično uspeva. Marca letos se nama je pridružil še tretji član poslovodstva Rudolf Mačák, ki je odgovoren za sinergije znotraj skupine ČGS, med podjetji Mitas, Rubeno in Savatech.«

S tem dokazujete, da odličen menedžer ni nujno ekonomist, pravnik ali organizator, ampak lahko tudi iz stroke.

»V podjetjih, ki so tehnično usmerjena, mora biti direktor tako izobražen. Poleg seveda potrebuje zelo dobrega ekonomista. Ne jaz ne Čadeževa pa ne moreva uspešno voditi podjetja brez skupine, ki je manj vidna, a še vedno zelo pomembna. Gre za tim delovnih, poštenih in ambicioznih sodelavcev, ki so enako prizadevni kot midva. Naš cilj je zagotoviti službe zaposlenim in redne plače, lastnikom pa izplačati pričakovani dobiček.«

Ne zamerite mi naslednjega vprašanja. Manager leta je spoštovanja vreden naziv, ki so ga v preteklih letih prejeli tudi nekateri danes obsojeni, ki ne uživajo nobenega spoštovanja in so tudi (skoraj) potopili podjetja, ki so jih vodili.

»Niste prvi. V zadnjih letih se veliko govori o vrednotah poštenja, znanja, dela … Težko komentiram odločitve in dejanja predhodnikov, opažam pa, da je poštenje, čeprav se o njem veliko govori, premalo cenjeno. Ta vrednota je popolnoma razvrednotena. Sam živim pošteno, čeprav gre za daleč najdaljšo pot do uspeha, a hkrati najbolj zanesljivo. Ne bojim se, da bi bil kadarkoli na poti nekaterih predhodnikov. Moja prva skrb je, da obdržimo delovna mesta, da ljudje dobijo vsak mesec plače, lastniki pa dobiček. Sebe pri tem nikoli ne postavljam na prvo mesto.«

Svojo prvo službo ste nastopili v Savi. Pred več kot desetletjem je ta proizvodnjo pnevmatik prepustila Goodyearu, ostali so malo cenjeni in nedobičkonosni gumeni izdelki. Kako ste lahko iz nič naredili uspešno zgodbo enega največjih evropskih proizvajalcev nišnih gumenih proizvodov?

»Res nam je preostal le gumeno-tehnični del, bolj ali manj v rdečih številkah. Na srečo smo imeli podporo takratne uprave, ki je vlagala v razvoj. Hkrati smo vedeli, da nam ne preostane drugega kot borba ali pa bo ta del gumarstva v Kranju propadel. S tem pa okoli osemsto delovnih mest. Zastavili smo si ambiciozne cilje. Še leta 2008 smo imeli zgolj 28 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, danes smo blizu 50 tisoč evrov. Še pomembnejše je bilo popolno prestrukturiranje proizvodnega programa. V Velo smo v večji meri proizvajali plašče za kolesa in bili z njimi nekonkurenčni. Manj zahtevne programe, kjer znanje ni pomembno, smo preselili v Vietnam, na Češko veloplašče. V Kranju smo se po drugi strani orientirali na zahtevne izdelke: motorski in skuter program (razvili smo radialno motorsko pnevmatiko in lastno tehnologijo ter strojno opremo zanjo), program eko (izdelki za zaščito okolja) program print (offset plošče za tiskarstvo), specialne transportne trakove, gumene profile za zahtevne projekte (kot npr. vetrne elektrarne), na Ptuju pa na zahtevnejše gumene stiskane izdelke, kjer smo postali dobavitelj znanim avtomobilskim znamkam, kot so Volkswagen, BMW, Audi, Opel, Porsche, Renault, General Motors. Prodajne poti smo usmerili na nove trge, tudi zunaj Evrope, reorganizirali smo proizvodnjo, hkrati spremenili pristop do vseh zaposlenih.«

Na kakšen način?

»Naše načelo je in bo, da smo vsi enako pomembni, le opravljamo različne funkcije v podjetju. Odločili smo se za stimulacije. Danes zaposleni vedo, da bodo ob uspešnem delu prejeli 13. plačo. Če le dosežemo dogovorjene cilje. Vsak pozna svojega, če ga doseže, bo prejel nagrado. Tako je že tri leta.«

Poslovne številke od leta 2008 do lani se berejo kot znanstvena fantastika: dobiček 23-krat višji, prodaja višja za 30 odstotkov, dodana vrednost skoraj podvojena. Vse to v času najhujše gospodarske krize.

»Včasih kriza pomaga, da skočiš pred konkurenco. Mi smo vedeli, da s standardnimi izdelki ne bomo veliko dosegli. Ogromno smo vlagati v razvoj in izobraževanje zaposlenih. Interno smo vzpostavili gumarsko šolo. Intenzivno smo izobraževali strokovni kader, zagnali razvojne projekte, za vsak program posebej in centralni razvoj s popolnoma novimi izdelki, ki nekateri niso v celoti vezani na gumo. Prvi na svetu smo naredili samočistilni transportni trak, tu so izdelki za medicino, energetiko, šport … Znanja na trgu ne moreš kupiti, razviti moraš tehnologijo in strojno opremo. Ta je pri nas boljša od obstoječe na trgu, zagotavlja nam boljšo produktivnost in kvaliteto.«

Ali morda drži, da ste tako uspešni v času gospodarske krize, ker ste imeli že prej težave, lastno krizo? Bili ste pripravljeni.

»Bili smo navajeni trdega dela. Velikokrat povem, da družina, ki drži skupaj, uspeva. Kjer se kregajo in ne sodelujejo, ni rezultatov. Nas je delo v rdečih številkah pred nastopom gospodarske krize in zavedanje o naši odgovornosti do prihodnosti povezalo. Usedli smo se s sindikatom in svetom delavcev in se dogovorili za naloge. Vodstvo je obljubilo, da ne bo odpuščalo, in postavilo pogoj, da moramo krizo preživeti s pozitivno ničlo. Zavezali smo se, da gremo na trg po naročila, po delo, po izdelke z dodano vrednostjo, v proizvodnji pa so se zavezali, da bodo povečali produktivnost, povečali kakovost, da bo več inovacij … Dogovor smo vsi spoštovali, od prvega do zadnjega v podjetju.«

Veliko bralcev vas najbrž še vedno povezuje s proizvodnjo avtomobilskih pnevmatik. Kateri so vaši glavni proizvodi?

»Približno 17 odstotkov naše proizvodnje zavzemajo pnevmatike, vendar za skuterje, motorje in kmetijske stroje. Težko govorim o glavnem programu, po prometu so največji program transportni trakovi, po dobičku najboljši program eko, temu pa se zelo približuje program print. Delamo tudi izdelke za avtomobilsko in gradbeno industrijo. Proizvajamo različne nišne izdelke; ko so nekateri v krizi, gre drugim bolje. Tudi v času krize nismo odpuščali, so pa zaposleni prehajali med proizvodnimi programi. To je danes samoumevno, pri uvedbi je bilo drugače. Prodajamo v več kot devetdeset držav, po vsej Evropi, zelo smo aktivni na Daljnem vzhodu,v Južni Ameriki in Afriki. Največji trg ostaja Nemčija, ogromno zaslug za to ima direktor Zlatko Smrdel, ki letos odhaja v pokoj in smo mu za njegov trud zelo hvaležni.«

Pred približno letom je Sava predstavila novega lastnika Savatech: češko podjetje ČGS. Kaj se je spremenilo?

»Z januarjem je Savatech dobila novega lastnika. V zadnjih letih zaradi krize in težav Save nismo mogli več vlagati v razvoj in investicije, brez tega bi dolgoročno izgubljali konkurenčnost. To je bilo za nas negotovo obdobje. Dobili smo strateškega lastnika, ki pozna gumo, ve, kako se streže proizvodnji. Vse investicije, ki smo jih predložili ČGS v odobritev, so bile v teh mesecih potrjene. Sedaj delamo tudi na 14 sinergijskih projektih, s tem se ukvarja tretji direktor, Rudolf Mačák. Ti projekti že kažejo učinke na nabavni in prodajni strani, tudi razvoju. Osebno sicer ne podpiram prodaje ali razprodaje dobrih podjetij tujcem. Za nas je bila v brezizhodni situaciji, v kakršni je bila Sava, to dobra odločitev. Do takšnih razmer pa ne bi smelo niti priti.«

Se boste lahko v prihodnje držali dogovora s sindikati, da bo število zaposlenih ostalo enako?

»Bomo. Moj osebni cilj je, da bo število zaposlenih naraščalo. Če bomo na trgu konkurenčni in razvijali izdelke z višjo dodano vrednostjo in prevzemali tržne deleže, bomo potrebovali več sodelavcev tako v proizvodnji kot v strokovnih službah. Prepričan sem, da bo to podpiral tudi lastnik, saj bo na koncu žel boljše rezultate tudi sam.«

Bo tudi letošnje poslovno leto tako odlično kot prejšnja leta?

»Leto 2013 je gospodarska kriza pokazala zobe predvsem pri izdelkih za avtomobilsko in gradbeno industrijo. Pričakujemo pa, da bo prodaja malce boljša kot lani, enako tudi dobiček nad lanskim in nad načrtovanim. Rezultati so torej dobri, vendar smo želeli več.«

V zadnjih mesecih gospodarstvo tepe višji DDV, nepremičninski davek, višje trošarine, višje cene pogonskih goriv, dodatki na električno energijo …

»Država je bistveno predraga, zato podjetja bežijo iz Slovenije. Odgovorno od države bi bilo zavedanje, da se izvozniki na trgu spopadamo s svetovno konkurenco. Ključ do uspeha na razpisih so centi razlike v korist naročnika. Ko nam zvišajo davek ali dajatve ali trošarine, nam zbijejo konkurenčnost. Tako lahko vsi zapademo v krizo in odpuščamo. To so premalo premišljene odločitve.«

Vi ste že pred leti prepoznali interes po dobrih službah.

»Vsi smo tu zato, da imamo službe in zaslužimo plače, s katerimi lahko preživljamo sebe in svoje družine. Veliko Kranjčanov in Stražišanov je tu zaposlenih. Glavna odgovornost vodje je, da poskrbi za delovna mesta. Kdor gleda le na dobiček ali lastno korist, je slab vodja ali direktor. Vsi imamo potomce. Imam tri otroke. Kje bodo delali? V tujini? Tudi čez čas bi jih rad imel ob sebi.«

Ste edino podjetje v Kranju, ki še nosi ime Sava. Ob vašem prihodu je imela čez štiri tisoč zaposlenih.

»Sicer tudi sosednji Goodyear Dunlop Sava Tires še uporablja blagovno znamko Sava pri avtomobilskih pnevmatikah. Zaposleni v Savatechu dejansko živimo za blagovno znamko Sava. Ima več kot 90-letno tradicijo. S pionirskimi nišnimi izdelki v svet prodiramo z imenom Sava. Ime nam ogromno pomeni, radi bi ga gradili naprej, da bo še naprej v ponos vsem zaposlenim in okolju, v katerem delamo in živimo.«