Ledenik še ni tako tanek

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gorenjska / sobota, 5. oktober 2013 / 13:48

Prvi rezultati georadarskih meritev Triglavskega ledenika so pokazali, da je debelina ledenika na najglobljem mestu presegla osem metrov, kar je strokovnjake pozitivno presenetilo.

Kranj – Strokovnjaki Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Triglav­ski ledenik, ki leži na nadmorski višini med 2450 in 2500 metri, z rednimi meritvami spremljajo že vse od 1946. leta dalje. Tako kot vsako leto ob koncu talilne dobe so s kolegi iz Geodetskega inštituta Slovenije tudi letos v začetku septembra opravili meritve obsega ledenika, minuli teden pa v sodelovanju s strokovnjaki iz italijanskega Inštituta za pomorske vede pri Nacionalnem raziskovalnem svetu in Oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze še georadarske meritve, ki so jim omogočile vpogled v samo »drobovje« Triglavskega ledenika oz. izmero njegove debeline.

»Preliminarni rezultati izmere, skupaj s predhodnimi natančnimi geodetskimi meritvami, bodo dali podrobnejše informacije o obsegu, debelini in prostornini tega še »živečega« ledu na južnem robu Triglavskih podov. Prvi rezultati so pokazali, da je na najglobljem mestu debelina ledenika presegla 8 metrov. To je več, kot smo glede na posledice podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih, pričakovali. Največja globina ob zad­njih meritvah pred 13 leti je bila namreč 9,5 metra,« nam je sporočil Miha Pavšek iz geografskega inštituta Antona Melika in dodal, da so vse meritve odličen pokazatelj podnebne spremenljivosti Slovenije, saj sta oba slovenska ledenika (poleg Triglav­skega ledenika še ledenik pod Skuto) zaradi svoje lege zelo občutljiva na podnebne spremembe. »Zadnji dve desetletji sta na robu obstoja in torej eni redkih neposrednih prič oziroma dokazov omenjenih sprememb. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ju (še) lahko občuduje. Pa vendarle dogajanje na Triglavskem ledeniku v zad­njem poldrugem deset­letju postavlja pod vprašaj napovedi o njegovem skorajšnjem izginotju. Podnebne spremembe naj bi se kazale tudi v povečanju padavin v zimskem času, ko so na ledeniku padavine v obliki snega. Zaradi vbokle oblike površja ledenika se obdrži sneg na ledeniku še pozno poleti. V zadnjih nekaj letih pa tudi vse do konca talilne dobe, zato v tem času ledeniški led ni bil nikoli povsem razkrit, temveč le prekrit s firnom in snegom zadnje zime oziroma snežne sezone. Če se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale in se bo količina zimskih padavin še povečevala, se bo ostanek Triglavskega ledenika, v sicer zelo majhnem obsegu, ohranil dalj časa, kot smo napovedovali pred leti,« je še povedal Pav­šek.

Strokovnjaki se bodo prihodnji teden podali tudi pod Skuto in s klasičnimi geodetskimi napravami izmerili še tamkajšnji ledenik, ki je sicer debelejši od Triglav­skega. Z georadarjem pa naj bi ga predvidoma izmerili jeseni drugo leto.