Baldrijan nabran – človek naspan

Iz baldrijanovih korenin si najprej pripravimo svojevrsten čaj v obliki hladnega preliva. Veliko jedilno žlico korenin prelijemo s pol litra mrzle vode in pustimo dvanajst ur namakati. Medtem, ko se učinkovine izlužujejo, poglejmo, kje vse nam bo koristil čaj, katerega korenine kopljemo v jeseni.

Bistvo je očem nevidno

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis) je močna trajnica s pokončnim steblom in kobulastim socvetjem rožnatih ali belih cvetov. Zraste tudi do metra, dveh, ampak bolj kot njena vidna mogočnost je pomembna tista nevidna, ki je očem skrita pod zemljo. Če bomo začeli kopati, bomo prišli do debele korenike s številnimi koreninicami. Korenike dvoletnih rastlin nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi, najbolje zgodaj zjutraj. Pred sušenjem korenine dobro operemo in jih narežemo na 5 centimetrov dolge kose, ki jih posušimo v pečici ali ob drugih močnejših virih toplote. Pazimo, da temperatura ne preseže 35 °C. Posušeni kosi morajo biti krhki in lomljivi. Pri sušenju se razvije nekoliko moteč vonj, ki nekatere spominja na vonj umazanih nogavic, ampak kar mirno. Okus baldrijanovega čaja je praviloma veliko boljši od vonja.

Pomaga, kadar je spanca premalo ali preveč …

V starih časih, še preden je postal cenjeno uspavalo in pomirilo, je bil baldrijan mogočno sredstvo za odganjanje duhov in samega hudiča. Ljudi in živino je varoval pred takšnimi in drugačnimi uroki. Srednjeveški človek je čislal baldrijanovo korenino kot sredstvo za vzpostavljanje zdravega razmerja med spancem in budnostjo. Baldrijan namreč ne omogoča le dobrega spanca pri nespečnosti, pač pa z budnostjo uravnava tudi predolg spanec, preganja lenobnost in premaguje utrujenost tam, kjer je to potrebno. Naši predniki so srkali baldrijan, kadar so bili neučakani, razdraženi, plašni ali jih je preganjala kak­šna namišljena bolezen. Po njem so se zbrali, umirili, spočili in naspali. No, z baldrijanom so krepčali tudi vid, pospeševali menstruacijo in preganjali kugo.

Mačja trava – prava mačja zabava

Vonj baldrijanovih korenin močno draži mačke, na kar nakazuje eno od njegovih ljudskih imen – mačja trava. Komaj zavohajo rastlino, začnejo vreščati in se kot ponorele valjati po tleh. Ker tako vzburi mačke, so ga ljudje njega dni imeli za afrodiziak. Ampak medtem ko mačke vzburi, ima na ljudi ravno obraten – pomirjajoč učinek. Po vzburjenje bo torej treba drugam.

Uspavalo in pomirjevalo, ki deluje

Baldrijanove kapljice in korenika, zaužita v čaju, že stoletja veljata za naravno pomirjevalo, ki lajša živčno razrvanost, nespečnost zaradi nemira in nervoze in duševno izčrpanost. Študije so potrdile, da baldrijanova korenina sprošča živčni sistem in mišice. Učinki na spanje se v polni meri pokažejo po približno dveh tednih jemanja baldrijanovih pripravkov. Dokazali so tudi baldrijanov pozitiven vpliv na blaženje tesnobe in miselnega stresa. Učinkovine baldrijana naj bi vplivale na presnove živčnih celic, posebno na izločanje in ponovno sprejemanje nevrotransmiterja gama aminomaslene kisline. Baldrijan nam pomaga, da se prizemljimo, sprostimo in pomirimo. Ob strani nam stoji pri slabi koncentraciji, migreni, glavobolu, stresu, nervoznih srčnih motnjah, vrtoglavici, epilepsiji, prestrašenosti in anksioznosti. Nekateri menijo, da lahko z ras­tlino zdravimo tudi otroke in njihov nemir, ki je lahko posledica presnovnih motenj v želodcu in prebavilih, vključno z bruhanjem zaradi nemira ali premočnih vetrov. Spet drugi so mnenja, da je baldrijan za otroke premočan in naj ga ne bi uživali pred 12. letom starosti. V Ameriki ga včasih svetujejo pri hiper­aktivnosti, tesnobnosti in učnih težavah otrok in mladostnikov.

Opozorila

Baldrijan uživamo v obliki kure, vendar ne več kot 2-3 tedne, ker drugače lahko povzroči glavobole in pospešen srčni utrip. Preveliki odmerki lahko povzročijo okvare srca. Ne jemljimo ga med nosečnostjo ali dojenjem. Odsvetuje se tudi sočasno jemanje baldrijana z uspavalnimi tabletami.

Za konec pa še ena iz sveta vraž. Pravijo, da je v bližino dveh prepirljivcev potrebno položiti vejico baldrijana in prepir se hipoma poleže. Mar ne bi Slovenci morali tega že zdavnaj storiti? Baldrijana imamo na pretek. Kdo ga bo utrgal prvi?