
Kdo bo zdravil bolnišnico
Splošna bolnišnica Jesenice se sooča z izgubo, ta že presega pol milijona evrov. Dobavitelji grozijo z blokado dobav, čakalne dobe se podaljšujejo, notranjih rezerv ni več, opozarja direktor Igor Horvat.
Ministrstvo za zdravje je slovenskim bolnišnicam predlagalo, da bi likvidnostne težave kratkoročno reševali s posojili iz državne zakladnice. Posojilo bi bolnišnice morale odplačati v enem letu. Direktorji bolnišnic, tudi jeseniške, pa so zaenkrat do tovrstnega zadolževanja zadržani. »Iz katerega vira bomo ta denar vrnili? Rezerve so do kraja izčrpane,« pravi Horvat.
Jesenice – Splošna bolnišnice Jesenice je ob polletju zabeležila dobrega pol milijona evrov izgube iz poslovanja. Kot je povedal direktor Igor Horvat, bo tudi ob koncu leta izid iz poslovanja negativen, minus se lahko približa številki 650 tisoč evrov. Razmere, v katerih posluje bolnišnica, so izredno težke, denarja primanjkuje na vseh koncih, v zadnjih štirih letih so se prilivi iz zdravstvene blagajne zmanjšali kar za pet milijonov evrov. »Lahko rečem, da strgamo zadnje cente … Ljudje se vse bolj zavedajo, da denarja ni, četudi bolniki čisto neposredno tega zaenkrat še ne občutijo. Res pa je, da so se čakalne dobe v zadnjem poldrugem letu spet podaljšale, za nekatere operacije, denimo stopal in roke, celo na pet let. Na to že dolgo opozarjamo ministrstvo in zavarovalnico, a žal se nič ne premakne, pravih sistemskih rešitev ni,« je opozoril Horvat.
Finančne težave bolnišnice zaenkrat najbolj občutijo dobavitelji, s katerimi se vodstvo bolnišnice vsakodnevno skuša dogovarjati, nekateri tudi grozijo z blokado dobav. Plačilni roki so po Horvatovih besedah celo 150-dnevni, zato je pritisk dobaviteljev razumljiv. A bolnišnica denarja nima, saj se plačila zdravstvene zavarovalnice zamikajo vsak mesec za tri dni, oktobra tako sploh ne bo prilivov za poplačilo dobaviteljev.
Po Horvatovih besedah so sicer v zadnjem času poiskali veliko notranjih rezerv, zmanjšali so materialne stroške, uspeli so doseči popuste za zdravila in zdravstveni material, zmanjšujejo število zaposlenih (predvsem z upokojevanjem). Konec leta naj bi bilo tako v bolnišnici zaposlenih še 644 ljudi. Po Horvatovih besedah so zmanjšali tudi število nadur, pogodbenega dela skoraj ni več. Tudi večjih investicij v letošnjem letu niso mogli opraviti, zamenjali so le dotrajani CT aparat in dve luči v operacijski dvorani. »Za ostalo ni denarja, niti za menjave opreme niti za vzdrževanje stavbe,« je poudaril direktor. In kako naprej? Po direktorjevih besedah rezerv skoraj ni več, bržkone bo treba zarezati v kolektivno pogodbo, nujno bo zmanjšanje pravic zaposlenih (za ponazoritev: zdravniki imajo v Sloveniji še vedno po petdeset dni dopusta na leto, v Nemčiji denimo največ trideset). Treba pa bo najti tudi sistemske rešitve za obubožano zdravstvo, poiskati nove vire financiranja z novo prispevno stopnjo, novimi davki, meni sogovornik. »Pred desetimi leti je bilo težko, a smo vsaj videli svetlo luč na koncu tunela. Zdaj pa luči ne vidimo več,« je pesimističen Horvat.