Selca na starih fotografijah
Ob 1050-letnici Selc si je ta čas v tamkajšnjem Krekovem domu mogoče ogledati razstavo Selca na starih fotografijah.
Selca– V Krekovem domu v Selcih so minulo soboto odprli razstavo Selca na starih fotografijah, ki so jo ob 1050-letnici kraja pripravili v Kulturnem društvu dr. Janez Ev. Krek. Ideja za razstavo se je porodila ob zbiranju gradiva za zbornik, ki bo izšel ob častitljivem jubileju Selc, je pojasnila Marija Rovtar, ki je razstavo pripravila skupaj z Julijano Prevc in Marijo Demšar. »Želeli smo, da se ohrani čim več starih fotografij. Ljudje jih še hranijo doma po škatlah, a se dogaja, da jih potem čez leta zavržejo, kar je škoda,« je opozorila Rovtarjeva. Avtoricam je med domačini uspelo pridobiti številne stare fotografije Selc, obenem pa so poskrbele, da se bodo v digitalni obliki ohranile za naslednje rodove.
Glavnina fotografij prikazuje nekdanjo podobo in utrip Selc, nekaj pa se jih dotakne tudi okoliških krajev. Segajo v čas od prve svetovne vojne do tisočletnice Selc, ki so jo praznovali leta 1973. Temu odmevnemu dogodku, ki se ga nekateri domačini spomnijo še danes, so avtorice namenile poseben sklop razstave, sicer pa je mogoče videti tudi fotografije starih domačij in gostiln, nekaterih že nekaj časa ni več, cerkve in ulice, ki so do danes dodobra spremenile podobo, domačine, kmečka opravila, dogodke … Precej fotografij je od cerkvenega mešanega pevskega zbora, ki ga je v obdobju med obema vojnama pa vse do leta 1990 vodil Lojze Šmid, nekaj je povezanih z dramskimi igrami, pri katerih je sodelovala njegova žena Olga, videti pa je mogoče tudi godbo na pihala, tamburaški orkester iz Selc, domačinke z jerbasi na glavi na velikonočnem 'žegnju', kako peljejo balo na nevestin novi dom v Topoljah, gasilce, živinski sejem v Selcih, tečaj sadjarskega društva, perice, ki so prale na potoku Selnica, številna kmečka opravila …
V razstavo so vključene tudi fotografije, ki jih je na steklo posnel Franc Bešter oz. Kalanov ata iz Selc. Že vrsto let jih hrani Loški muzej, ni pa podatkov, kaj prikazujejo in kje so bile posnete. »Na razstavi je trideset fotografij Kalanovega ata, ki smo jih preslikali s pomočjo mobitela in računalnika, izbrane pa so bile tiste, za katere sklepamo, da so povezane s Selci. Nekaj smo jih prepoznali sami, upamo pa, da nam bodo kaj o njih znali povedati tudi obiskovalci razstave,« je povedala Marija Demšar.
Razstavo poleg fotografij bogati še nekaj drugih zanimivih elementov, npr. pismo vojaka iz prve svetovne vojne ženi in tudi pismo iz leta 1917, da je umrl na fronti, stari zemljevidi še iz časa Marije Terezije, s katerih je razvidno, kako veliko obdelovalnih površin je bilo nekoč …
Kot je poudarila Julijana Prevc, si želijo, da bi razstavo obiskalo tudi čim več mladih in da bodo ob razstavljenih fotografijah začutili, kakšno je bilo nekoč življenje v njihovih krajih. Odprta bo do 2. julija, ogled pa je mogoč vsako nedeljo po svetih mašah in zvečer od 18. do 19. ure ali po dogovoru (031/647 628, Marija Rovtar).