Z inovacijami lažje iz gospodarske krize

Med 42 najboljšimi lanskimi inovacijami v Sloveniji je tudi peščica iz Gorenjske. Kako pomembne so inovacije, so spregovorili šefi podjetij ali inovatorji, ki so skoraj vsako leto isti – zato, ker nekatera podjetja vedo, da inovacija prinaša delo in dodano vrednost, druga še ne.

Brdo pri Kranju – V zadnjih letih se investicije v neopredmetena sredstva v podjetjih močno povečujejo, kar predstavlja pomemben vir njihovih sredstev pri razvoju in zagotavljanju konkurenčne prednosti. Zato so na letošnjih povezanih dogodkih, Konferenci za prenos tehnologij in Dnevu inovativnosti, udeleženci razpravljali o neopredmetenih sredstvih s posebnim poudarkom na intelektualni lastnini ter investicijah. Pri tem je norveški strokovnjak za upravljanje intelektualne lastnine Sumit Luthra poudaril, da je gradnja močnega podpornega sistema za učinkovito izkoriščanje intelektualne lastnine v lasti podjetja ključna za nadaljnji razvoj podjetja. Vzporedno so potekali individualni sestanki med raziskovalci in slovenskimi podjetji z namenom vzpostavitve in poglobitve razvojno-tehnološkega sodelovanja.

»V vseh ključnih strateških in razvojnih dokumentih zadnjih dvajsetih let je Slovenija poudarjala inovativnost. Kljub rasti v prejšnjih letih pa nismo bili inovativna država. Sedaj smo že v uglednejši družbi, nad povprečjem EU, inovacijsko aktivna je več kot polovica slovenskih podjetij,« je zbrane inovatorje ob njihovem prazniku nagovoril predsednik Borut Pahor. Če velja misel s svetovnega gospodarskega foruma, da se države v prihodnje ne bodo delile na bolj ali manj razvite, ampak na bolj ali manj inovativne, potem še bolj velja predsednikov poziv, da moramo združiti tekmovalnost vseh, ki znajo doseči tudi zvezde (inovatorji), s solidarnostjo za skupno boljšo prihodnost.

Inovativnost vleče naprej

Ob Dnevu inovativnosti je GZS enajstič podelila nacionalna priznanja za najboljše inovacije preteklega leta, med njimi je bilo enajst zlatih in tudi naj inovacija po izboru javnosti. Med Gorenjci sta zlato priznanje prejeli podjetji Domel in Lek. V slednjem so (poenostavljeno zapisano) odkrili in razvili učinkovit, selektiven in okolju prijazen sistem za uporabo pri učinkovini za zdravljenje sladkorne bolezni tipa II. »V času gospodarske krize je inovativnost zagotovo še bolj pomembna kot sicer, saj nas vleče naprej in daje dodano vrednost vsemu, kar delamo. Za farmacevtske družbe in tudi druge družbe znanja je vlaganje v inovativnost izjemnega pomena,« pravi Katarina Klemenc iz Leka.

Železnikarskemu podjetju Domel je uspelo pridobiti zlato priznanje za razvoj hitro tekočega puhala za pištolo za nanašanje barve. »Inovacije so najpomembnejša rdeča nit našega razvoja, ki nam omogoča rast na trgih, kjer nastopamo. Hkrati naši kupci, s katerimi imamo sklenjeno dolgoročno partnerstvo, zahtevajo vedno boljše rešitve. Le z inovacijami skupaj uspevamo na trgu, kreiramo nove smernice in tako ne le ohranjamo, ampak povečujemo tržni delež,« o pomenu inovativnosti pove direktorica Jožica Rejec.

V Domelu so inovativnost vzeli zares, saj njihovo geslo pravi Inovativnost načrtujemo. Načrtujejo jo v razvojnemu delu (skupaj s kupci in slovenskimi inštitucijami znanja) in kot širšo inovativnost vsakega sodelavca na vsakem delovnem mestu. Tako so letos že presegli število petsto koristnih predlogov.

S stalnimi spremembami bolj konkurenčni

Na slovenskih in gorenjskih izborih najboljših inovacij vedno srečujemo ena in ista imena. Jožica Rejec meni, da se verjetno ta podjetja zavedajo pomembnosti vlaganja v razvoj. Med njimi je tudi Acroni, ki je razvojni oddelek sicer preselilo v sklop Razvojnega centra Jesenice, skupaj pa so za lansko inovacijo v razvoj specialnega korozijsko odpornega nerjavnega jekla višjega debelinskega razreda za povečanje okoljevarstvene stabilnosti prejeli srebrno priznanje.

»Vse od ustanovitve Acronija iščemo nove izdelke in nove tehnologije, saj nas sicer ne bi bilo več,« pravi Stane Jakelj, vodja projektov v razvojnem centru, in tudi, da vsaka inovacija nastane iz povpraševanja trga in zato, da bi na trgu ohranili tržni delež. V Razvojnem centru Jesenice danes deluje 25 strokovnjakov, med njimi je veliko doktorjev in magistrov znanosti.

Franc Jezeršek, letošnji obrtnik leta, ki je uspel tudi zaradi inovativnosti, pravi, da so inovacije v vsakem času, vsakem prostoru in vsakem poslu izredno pomembne: »V času gospodarske krize pa je inovativnost še bolj pomembna, saj nas lahko potegne iz sivega povprečja in v boljše rezultate.« Kako se inovativnost odraža v Hiši kulinarike Jezeršek in Dvoru Jezeršek, saj marsikdo meni, da je hrana konec koncev le – hrana? »To seveda drži, vendar je zelo pomemben način postrežbe, vzdušje, v katerega pripeljemo gosta, stopnja pripravljenosti hrane in tudi proces dela. S stalnimi spremembami na bolje skušamo povečevati produktivnost, s tem zmanjšujemo stroške in smo na ta način konkurenčnejši.«