Jormak in Rozalsko žegnanje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. september 2013 / 11:59

Med prireditvami v južnem dvojezičnem delu Koroške z najdaljšo tradicijo sta »jormak« ali sejem na prostem v Pliberku/Bleiburg in Rozalsko žegnanje v Globasnici/Globasnitz. Letošnji Pliberški jormak je bil že 620. Sejem na prostem s šotori in stojnicami, brez sodobnih prireditvenih dvoran, povezuje tradicijo in sedanji čas, pa tudi dežele na območju med Alpami in Jadranom. Čeprav se bodo zdele komu številke neverjetne, so resnične. Pliberški sejem je med 30. avgustom in ponedeljkom, 2. septembra, obiskalo nad 140 tisoč obiskovalcev, promet pa je znašal okrog 4 milijone evrov. Vsi prostori za parkirišča so bili zasedeni do zadnjega metra, zato so morali nekateri parkirati tudi dva kilometra proč od sejmišča. Prihodnje leto, napoveduje pliberški župan Štefan Visotschnig, te težave ne bo več. Od parkirišč do sejmišča bodo vozili posebni brezplačni avtobusi. Prireditev, ki jo obišče vedno več Slovencev iz Slovenije, ostaja dvojezična in taka bo tudi v prihodnje. S slovenščino na stojnicah ni težav, posebej živahno pa je v Svaveji uti oziroma Slovenskem šotoru, ki ga postavi domače Slovensko prosvetno društvo Edinost. Zadnji dan avgusta je bila Svaveja uta nabito polna. S 23 avtobusi so prišli na ogled jormaka upokojenci iz Slovenije.

Rozalsko žegnanje pa je tradicija dvojezične Globasnice v Podjuni, blizu Pliberka. Že leta ga organizirajo tretjo nedeljo v septembru, prvič pa so ga organizirali leta 1681, torej pred 332 leti. Kako je čaščenje italijanske svetnice Rozalije iz okolice Palerma, ki je zavetnica pred kugo, prišlo v Podjuno, je v petkovi izdaji Novic, slovenskega tednika za Koroško, popisal moj prijatelj, časnikar Janko Kulmesch. Leta 1680 je vasem v Podjuni grozila kuga. Farani so se odločili, da bodo svetnici Rozaliji v zahvalo zgradili kapelo, če jim bo kuga prizanesla. Res jim je, zato so na Gori svete Eme ali Heme, kot rečejo svetnici Emi Korošci, nad Globasnico postavili kapelo in vanjo položili kip speče Rozalije, ki ga je izklesal kamnosek iz Maribora in je bil pred tem postavljen v bližnji votlini. V bližini kapele je zdravilni studenec. Ljudje, ki obiščejo Emino goro, znano tudi po arheoloških najdbah iz starih časov, si s to vodo umivajo oči ali jo tudi pijejo. Sam sem lani obiskal Globasnico in Emino goro. Obisk priporočam tudi vam.