Ruski milijarderji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 21. september 2013 / 15:58

Katera evropska država ima največ milijarderjev? Nemčija? Ne, v Rusiji naj bi jih bilo kar 110! Sledijo Nemci s 56 in Turki s 43 milijarderji … Reševanje finančne krize, ki jih/nas je zajela 2008, pa naj bi samo ZDA veljalo že 14.000 milijard dolarjev!

Ališer Burhmanovič Usmanov

Vam kaj pomenijo imena, ki sledijo? In številke, ki so zraven vsakega v oklepajih? Preberimo jih: Ališer Burhmanovič Usmanov (17,6), Mihail Maratovič Fridman (16,5), Leonid Mihelson (15,4), Viktor Vekselberg (15,1), Vagit Alekperov (14,8), Andrej Melničenko (14,4), Vladimir Potanin (14,3), Vladimir Lisin (14,1), Genadij Timčenko (14,1), Mihail Prokorov (13). To so imena desetih najbogatejših Rusov, v oklepaju je zraven vsakega ocena višine njegovega premoženja v milijardah dolarjev. To so ruski oligarhi, posamezniki, ki so v desetlet­jih po razpadu Sovjetske zveze silno obogateli, v procesu divje privatizacije, ki jo je dovolil in spodbujal pokojni predsednik Jelcin. Oligarhe dopušča tudi njegov naslednik Putin, večina je z njim v prijateljskih odnosih; od njih zahteva le, da ruski državi plačajo primerne davke. Sicer pa nekateri poznavalci sodijo, da je dejansko najbogatejši človek v Rusiji tisti, ki ga na tem seznamu sploh ni. In to je – predsednik Putin. Ne izbrane račune v Švici naj bi prav ti oligarhi in velike državne družbe tipa Gazprom nakazovali določene prispevke, roko nad tako zbranim denarjem pa naj bi imel predsednik sam. O tem podpisani ne vem nič gotovega, zato se raje zadržim pri navedeni top ten lestvici. Kdo je Ališer Burhmanovič Usmanov, ki naj bi tehtal kar 17,6 milijarde dolarjev? »Šestdeset­letni Uzbek, s stalnima bivališčema v Moskvi in Londonu, je najbogatejši Rus, hkrati pa od letošnjega marca tudi uradno najbogatejši človek na Otoku. Najbolj znan je po svojih deležih v Gazpromovih podjetjih, nekaj malega ima tudi v rudnikih, zanimajo ga žlahtne kovine, železo in jeklo. Res da je šele deseti največji jeklar v Rusiji, a njegovi deleži so v podjetjih po vsem svetu, tako v Avstraliji kot v Veliki Britaniji. Rudnike ima tudi v Peruju in pod vodo v Papui Novi Gvineji. Usmanov je las­tnik drugega največjega telefonskega operaterja MegaFon in največjega spletnega podjetja v Rusiji. Ob tem je pred časom kupil še dnevnik Kommersant (in vrgel iz službe urednika, ki je kritiziral Putina), ima pa še kakih trideset TV-postaj. Usmanov je močan, krepak možakar, a naj vas videz ne zavede, saj je pravzaprav nogometaš, biv­ši lastnik Dinama iz Moskve in delni las­tnik londonskega Arsenala. Je predsednik svetovne sabljaške zveze in poročen z najboljšo trenerko za ritmično gimnastiko na svetu Irino Viner. Lani naj bi najeto angleško piar podjetje načrtno spreminjalo njegovo biografijo na Wikipediji v delu, kjer mu očitajo cenzuro, za kar so se kasneje opravičili.« (Vir citata: www.dnevnik.si)

Na Bavarskem zmaga konservativcev

Na nedeljskih deželnih volitvah na Bavarskem, ki so nekakšen pokazatelj razpoloženja volivcev pred zveznimi volitvami to nedeljo, je prepričljivo zmagala Krščansko-socialna unija (CSU) pod vodstvom Horsta Seehoferja; prejela je 47,7 odstotka glasov in s tem absolutno večino mandatov v deželnem zboru. »Seveda bo CSU dobila absolutno večino – saj smo na Bavarskem! Rojeni smo bili kot konservativci in umrli bomo kot konservativci,« je zatrdil samozavestni volivec. See­hofer pa je v prvem odzivu na zmago izjavil: »CSU živi kot ljudska stranka, ki je globoko ukoreninjena v bavarsko tradicijo. Vsak drugi Bavarec je glasoval za nas.« Nato je povzdignil Bavarsko, najbogatejšo nemško državo, ki ima le 3,8-odstotno brezposelnost, je dom avtomobilskih velikanov BMW in Audi in promovira slogan »prenosni računalnik in irhaste hlače« …

Pet let od propada Lehman Brothers

V nedeljo, 15. septembra, je minilo pet let od propada ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Ta dogodek je v ZDA in po svetu sprožil veliko finančno in gospodarsko krizo, njene posledice še vedno niso odpravljene. Vzroki krize so znani. V času razcveta nepremičninskih poslov so se posojila za nakup stanovanj delila tudi ljudem, ki jih niso bili sposobni odplačevati, ampak so špekulirali, da bodo cene nepremičnin rasle v neskončnost. Posojilodajalci so te t. i. drugorazredne hipoteke pretvorili v vrednostne papirje in jih prodajali za suho zlato po ZDA in svetu ... Nadaljevanje je znano, a ni končano. Centralna banka Federal Reserve (Fed) ocenjuje, da je finančna kriza stala ZDA med 6000 do 14.000 milijard dolarjev, morda celo dvakrat toliko, če upoštevamo še ceno reševanja finančnih institucij, ki so bile prevelike, da bi jih pustili propasti. To je od 50.000 do 120.000 dolarjev škode na vsako ameriško gospodinjstvo ali med 40 do 90 odstotkov celotnega letnega BDP ZDA … (Vir: MMC RTV SLO)