Zdravilni učinki konoplje razbijajo predsodke
Pozitivni učinki, predvsem v prehrani, odganjajo strah pred industrijsko konopljo. Število pridelovalcev, tudi na Gorenjskem, iz leta v leto narašča.
Tudi na Gorenjskem v zadnjih letih ljudje vse bolj povprašujejo po prehranskih izdelkih iz konoplje. Zanimajo se predvsem za konopljino olje, za katerega pravijo, da pomaga ohranjati hormonsko ravnovesje, lahko blaži kronične bolezni in pospešuje metabolizem, ter semena jedilne konoplje, ki so eden najpomembnejših virov beljakovin in imajo visok nivo antioksidantov. Zato ni nenavadno, da se povečuje tudi število pridelovalcev. Na Gorenjskem jih kakih petnajst, površine, na katerih gojijo konopljo, običajno niso večje od pol hektara.
Nekoč pomembna gospodarska rastlina
Prav v teh dneh se pripravljajo na žetev, ki jo običajno opravijo med 15. septembrom in 15. oktobrom, odvisno od tega, kdaj so konopljo spomladi posejali. In čeprav s konopljinih polj prijetno diši in ob pogledu nanje večina pomisli tudi na bližnjo sorodnico industrijske konoplje, ki jo posamezniki radi ilegalno gojijo zaradi vsebnosti opojnih substanc, gre v bistvu za dve, glede uporabnosti popolnoma različni rastlini, ki ju niti ni mogoče pridelovati na istih površinah, poudarjajo tisti, ki bolje poznajo obe rastlini.
Še pred dobrim stoletjem je bilo popolnoma drugače. Ob imenu konoplja pač nihče ni pomislil na opojno marihuano. Kot je na nedavnem srečanju pridelovalcev industrijske konoplje pojasnila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je bila konoplja nekoč pomembna gospodarska in industrijska rastlina. »Do začetka dvajsetega stoletja so jo dokaj množično pridelovali po vsej Evropi. Sejali so jo zaradi močnih vlaken, ki so jih uporabljali predvsem za izdelovanje vrvi in tkanin. Kasneje, ko so k nam začele prihajati rastline, kot sta bombaž in jutovec, pa se je obseg pridelave začel močno zmanjševati.«
Pol stoletja prepovedi
Po stoletjih uporabe industrijske konoplje je v začetku prejšnjega stoletja k nam prišla še indijska, ki se, kot je znano, uporablja kot mamilo. Že sredi prejšnjega stoletja so njeno sajenje prepovedali, skupaj z njo pa je prepoved doletela tudi industrijsko konopljo, čeprav je stopnja psihoaktivnih snovi v industrijski konoplji neprimerljivo manjša kot v indijski. A se je v zadnjih letih vendarle začelo ločevati med obema vrstama, slab sloves konoplje pa se počasi razblinja. Zato se, posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, obseg njene pridelave iz leta v leto povečuje. Zdaj ne več z namenom pridelave vlaken; konoplja v naš prostor vstopa predvsem kot prehranska rastlina.
Število pridelovalcev narašča
Po nekaterih podatkih je tako letos v Sloveniji že približno 175 hektarjev njiv s konopljo, enkrat več kot leto poprej. Na Gorenjskem je pridelovalcev konoplje kakih 15, večina z manj kot hektar velikimi njivami, ki so v teh dneh že skoraj pripravljene na žetev. »Rastlina v svojih stotih dnevih rasti lahko zraste tudi do štiri metre visoko, če so pogoji primerni. Letos je v glavnem nižja,« pojasnjuje Kalanova. »Po izkušnjah, ki jih imajo pridelovalci, je zraste 0,6 do 1,2 tone na hektar. Pridelek lahko zelo močno zaniha.«
Da se ohranijo vse hranilne in zdravilne lastnosti konoplje, je bistvenega pomena njeno spravilo. Pridelano seme, ki ima v sebi okoli 35 odstotkov maščobnih kislin, je treba takoj posušiti, da se kisline ne razgradijo, pomembno je tudi, da je temperatura pri sušenju nižja od 40 stopinj, zrnje pa je nato treba hraniti v hladnejših prostorih.
Raste kot konoplja
Konoplja za rast potrebuje globoka, zračna, srednje težka tla. Posebej zato, da lahko razvije korenine precej globoko. Značilna je po svoji intenzivni rasti. V ugodnih razmerah lahko zraste tudi za pet do sedem centimetrov na dan. Od tod tudi rek, da nekdo »raste kot konoplja«.
Konoplja je enodomna rastlina, čeprav že vzgajajo tudi takšno, kjer je na isti rastlini tako moško in žensko socvetje. To pomeni, da so zdaj na njivi tako moške kot ženske rastline. In tu smo spet pri zapletenem razmerju industrijske in indijske konoplje. »Nepoznavalci, celo inšpektorji, so sumičavi do konopljinih polj, ker se bojijo, da se bodo med industrijsko skrivale tudi sadike indijske konoplje,« pravi Mateja Žlogar, ki konopljo goji v Podvinu pri Radovljici. »Ampak to se ne more zgoditi, kajti vsi tisti, ki gojijo konopljo za mamilo, potrebujejo neoplojene ženske rastline. Moških ne sme biti zraven. Zato jo pa imajo skrito po koruzah in v gorah. Zdaj, ko je v dolinah več njiv z industrijsko konopljo, bodo šli še višje, saj se njen cvetni prah z vetrom širi tudi do deset kilometrov daleč,« je povedala.
Še vedno strogi predpisi
Pa tudi sicer za pridelavo še vedno veljajo dokaj strogi predpisi. Pravilnik o uporabi industrijske konoplje, ki velja pri nas, sicer ni več tako zahteven, kot je bil nekoč, še pet, deset let nazaj. Takrat je bilo treba sejanje konoplje prijavljati ministrstvu za notranje zadeve, polja pa ograjevati in označevati. Če se pridelovalec odloči za konopljo, kupi seme, potem mora pa do 10. maja s posebno vlogo na ministrstvu za kmetijstvo poslati izpolnjen obrazec, ki mu je treba priložiti deklaracijo posejanega semena, račun zanj in predviden čas žetve.