Uršulinkam vsaj milijon evrov
Odločitev kranjskega sodišča, da mora država Uršulinskemu samostanu Sv. Duh plačati dobrih 680 tisoč evrov odškodnine in zamudne obresti od januarja 2008 naprej, je postala pravnomočna.
Škofja Loka - Minuli četrtek se je iztekel pritožbeni rok, v katerem bi se Republika Slovenija lahko pritožila na odločitev kranjskega okrožnega sodišča, da je država dolžna Uršulinskemu samostanu Sv. Duh plačati dobrih 680 tisoč evrov odškodnine s pripadajočimi obrestmi zaradi nezmožnosti uporabe nekdanjih samostanskih prostorov v kompleksu Škofjeloškega gradu. Kot so pojasnili na državnem pravobranilstvu, država temelju zahtevka ni ugovarjala.
Uršulinskemu samostanu Sv. Duh kot denacionalizacijskemu upravičencu je po zakonu o denacionalizaciji zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin pripadla odškodnina od uveljavitve zakona o denacionalizaciji 7. decembra 1991 do pravnomočne vrnitve denacionaliziranih nepremičnin, kar se je zgodilo 3. februarja 2007. Poročali smo že, da so sestre uršulinke sprva v tožbi na kranjskem okrožnem sodišču zahtevale 1,26 milijona evrov odškodnine in obresti od 19. januarja 2008 naprej, na podlagi dopolnjene sodne cenitve pa so julija zahtevani znesek znižale na milijon evrov. Državna pravobranilka Ivanka Jerala je tedaj ugovarjala tudi spremenjeni višini tožbenega zahtevka, ker je po njenem mnenju slonelo na napačnih izračunih, zanjo pa je bila ustrezna samo prvotna sodna cenitev, po kateri bi uršulinkam pripadalo 644 tisoč evrov odškodnine. S sodbo konec avgusta je potem kranjsko sodišče odločilo, da Uršulinskemu samostanu pripada dobrih 680 tisoč evrov odškodnine z obrestmi. Ker se tako uršulinke kot država na sodbo niso pritožile, je ta postala pravnomočna.
Država bo tako uršulinskemu samostanu plačala 683.342 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ta trenutek znašajo že okoli 370 tisoč evrov, kar pomeni, da skupni znesek, ki ga bo plačala, že presega milijon evrov. Kot je sicer po julijski obravnavi na kranjskem sodišču pojasnila pooblaščena zastopnica uršulinskega samostana Marjeta Šinkovec, so bile sestre uršulinke v denacionalizacijskem postopku pripravljene državi prepustiti stavbo, v kateri je nazadnje deloval etnografski muzej, v zameno za njene obveznice, vendar je država najprej namerno zavlečevala postopek, češ da ni možnosti za vrnitev objekta v naravi, po končanem postopku pa je potrebovala še dodatnih 18 mesecev, da so prostore izpraznili. Odvetnica je na kranjskem sodišču še poudarila, da so se uršulinke z državo še vedno pripravljene poravnati tudi po izdani sodni odločbi.