Od matrice do slik

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 13:16

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled ta čudoviti likovni svet velikega slovenskega slikarja in grafika Lojzeta Spacala (1907–2000). Matrice, grafike in slike.

V petek so v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost odprli zanimivo, lahko bi rekli nekoliko posebno razstavo del našega velikega slikarja in tudi Prešernovega nagrajenca (1974) Lojzeta Spacala. Na ogled so namreč tako njegova grafična dela in slike kot grafične matrice, s katerih so bila prej omenjena odtisnjena. Kot bi na isti steni drugo ob drugi predstavljali mater matico in njenega otroka, matrico in grafiko. Kot je zbranim uvodoma obudil spomin umetniški vodja galerije Marko Arnež, so po letu 2001 v kranjski galeriji skupaj razstavili dela Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca, ob stoti obletnici slikarjevega rojstva pa so pred šestimi leti v sodelovanju z več slovenskimi galerijami pripravili obsežno pregledno razstavo. Slednja je kasneje gostovala po Sloveniji in v Italiji.

Galerija Prešernovih nagrajencev v svoji stalni zbirki poleg izbora grafik kot darilo slikarjevega vnuka Martina Spacala hrani tudi eno zad­njih matric, s katerimi je Lojze Spacal še sam odtiskoval grafike. »Prav to darilo je bila za nas nekakšna zaveza, da v prihodnosti pripravimo tudi razstavo, kakršna je na ogled zdaj,« je povedal Arnež in dodal: »Menda je Spacal v svojem ustvarjalnem likovnem opusu izdelal več kot šeststo matric in še precej več grafičnih del. Del teh je na ogled tudi tokrat v naši galeriji, saj predstavljamo petinšestdeset del, od njegovih najzgodnejših stvaritev iz leta 1936 do tistih, ki jih je ustvaril v zadnjih letih pred smrtjo.« Kot je znano, je umetnik številne svoje matrice, potem ko so opravile svoje »grafično poslanstvo« in so odslužile osnovnemu namenu, predelal v slike. To je bil zanj poseben izziv, saj je isto tematiko prenesel v povsem drug medij.

O Spacalovem ustvarjalnem opusu, večnostnem krasu v njegovih očeh in dlaneh, je spregovoril umetnos­tni zgodovinar dr. Milček Komelj. Med drugim je povedal: »Odtisi vseh teh matric, slikarjevih zidov, predmetov in spominov pa umetniško po pesniško odmevajo kot »ti-si«, ker je v njih zajeta vsa njegova osebna identiteta, ki je hkrati tudi kraško in mediteransko kolektivna.«

Razstavo v mestu, kjer tudi živi, je odprla predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je po ogledu razstave med drugim dejala: »Prepričana sem, da so vrata naše in vaše galerije odprta širokemu krogu obiskovalcev, kar pa nikakor ne drži za njene stene, saj so te rezervirane le za presežke slovenske likovne umetnosti.« Dodala je tudi, da galerija daje mestu jasen in prepoznaven pečat in skrb za primat mesta kot slovenske likovne prestolnice. Posebej je pomembno to, da so dela vrhunskih umetnikov na takih razstavah dostopna širši javnosti. In to še vse do sredine novembra.