Komendski župan obsojen na osem mesecev zapora

Sodišče je obsodilo župana Tomaža Drolca, ki je dal poroštvo občine zasebnemu podjetju.

Kamnik - Komendski župan Tomaž Drolec je zlorabil uradni položaj ali pravice, ker je 30. junija 2010 z Gorenjsko banko sklenil dve pogodbi o pristopu k dolgu, s katerima je podal poroštvo občine za poplačilo posojila zasebnega podjetja Hades Trgovina do skupne višine 2,04 milijona evrov.

Tako je včeraj odločila Barbara Kodela Kolar, okrajna sodnica v Kamniku. Župan bi moral pred podpisom obvezno pridobiti soglasje ministrstva za finance in občinskega sveta, poleg tega je bilo dano poroštvo v nasprotju z zakonom o financiranju občin, s tem dejanjem pa si je želel pridobiti nepremoženjsko korist, namreč da bi mu pripisovali zasluge za izvedbo projekta Center Komenda, je še ugotovila. Če je bil krivdorek po tihem še pričakovan, pa je sodnica presenetila z izrečeno kaznijo osem mesecev zapora, saj je okrožni državni tožilec Zoran Milanovič predlagal zgolj pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo petih let. »Glede na težo storjenega kaznivega dejanja pogojna kazen ne pride v poštev,« je pojasnila. Za omenjeno obliko kaznivega dejanja je sicer v kazenskem zakoniku zagrožena kazen do leta dni zapora. Sodba ni pravnomočna, obramba je tudi že napovedala pritožbo.

O občinskem poroštvu podjetju Hades Trgovina v lasti Branka Plešinca za grad­njo stanovanjsko-poslovnega centra v Komendi se je med občani začelo šušljati približno leto dni po podpisu spornih pogodb. Kasneje se je izkazalo, da omenjeni pogodbi na občini sploh nista bili evidentirani, zanju pa menda ni vedel nihče v občinski upravi. Ozračje se je v Komendi tako zaostrilo, da je bila o tej temi sklicana izredna seja občinskega sveta (zaprta za javnost), konec leta 2011 pa je občinski svetnik Pavle Šmid, sicer tudi Drolčev protikandidat na zadnjih županskih volitvah, vložil kazensko ovadbo. Za slednjo se je kasneje odločila tudi Policijska uprava Kranj, ljubljansko tožilstvo pa je nato vložilo tudi obtožni predlog zoper Drolca zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic z namenom pridobitve nepremoženjske koristi.

Župan Drolec, ki sodbe ni želel komentirati, je v končni besedi dejal, da mu je hudo, ker se je moralo sodišče ukvarjati z njim, čeprav ne po njegovi krivdi. »Kar se tiče zakonov, sem se počutil na varni strani, saj so bili okoli mene sami pravniki iz banke, pa tudi notar, ki je pred tem sodeloval vsaj pri 250 občinskih poslih. Želel sem le storiti vse, kar je v moji moči, da pride do realizacije projekta, ki je bil v dobro občanov. S projektom nisem želel pridobiti nobenih političnih točk, saj sem na zadnjih volitvah že napovedal, da gre tokrat za moj zadnji mandat.« Njegov zagovornik Peter Volgemut je dodal, da je do podpisa poroš­tva brez pridobljenega soglasja občinskega sveta prišlo po povsem sprejemljivi logiki, saj je bil Drolec že utrujen od nenehnega metanja polen pod noge s strani opozicijskih svetnikov in je želel problem rešiti na lastno pest, s tem pa uresničiti večletne želje večine občanov. »V tem postopku bi morali obravnavati predvsem odgovorne v Gorenjski banki in morebiti tudi notarja. Župan je bil prava neuka stranka in je bil upravičeno v dobri veri, da sta pogodbi pravno perfektni, saj o njej nista imeli pomislekov ne pravna služba Gorenjske banke ne notar.«

Tožilec Milanovič je nasprotno poudaril, da se je Drolec zagotovo zavedal protipravnosti svojega ravnanja in zato ni ustrezno evidentiral podpisanih pogodb, ki jih je raje držal pri sebi. Poleg tega mu ne manjka izkušenj, saj se je kot dolgoletni župan ukvarjal že z mnogimi projekti, v pomoč pa bi mu morala biti tudi strokovna služba v občinski upravi. Tožilčevim argumentom je pri razsojanju v celoti sledila tudi sodnica Kodela Kolarjeva, ki je med drugim poudarila, da je Drolec s podpisom spornih pogodb zaobšel vse predpise, ki ga kot župana obvezujejo.

Zaradi dolga Občine Komenda, nastalega zaradi spornega poroštva, je Gorenjska banka na Okrajnem sodišču v Kamniku že uspela s predlogom za izvršbo na občinsko premoženje za poplačilo 1,67 milijona evrov. Odločitev sodišča še ni pravnomočna, ker je občina vložila ugovor.