Zaradi glasbe v Slovenijo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. september 2013 / 12:18

Tokrat bom prestopil mejo zamejstva, v katerem živijo Slovenci, in posegel prek »velikih morij«, kot so rekli nekdaj oceanom, v Argentino in Kanado. Tja so v preteklosti odhajali Slovenci. Tam so iskali delo, varno življenje, znanje. Njim in njihovim potomcem je uspelo do danes v novih domovinah ohraniti slovensko narodno zavest, kulturo in povezanost s slovensko domovino. Sedanji rodovi Slovencev iz prekomorskih dežel prihajajo v Slovenijo zaradi različnih razlogov. Tudi zaradi glasbe, kar dokazuje nedavna Avsenikova glasbena delavnica v Begunjah. S pomočjo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so se je udeležili tudi dodatnega glasbenega znanja željni glasbeniki iz Argentine in Kanade.

Nekaterim med njimi segajo družinske korenine tudi na Gorenjsko. Tako je v Begunjah navdušeno vlekel harmoniko Zdravko Končan iz Toronta v Kanadi. Njegova mama je Marija Pegam iz Lenarta nad Lušo, oče pa Tine Končan z Malenskega Vrha. Spoznala sta se v Nemčiji, kjer se je Zdravko ali Valentin tudi rodil, novi dom pa so našli v Torontu v Kanadi, kjer Zdravko opravlja poklic programerja v računalništvu. Povedal je, da je harmonika njegova velika ljubezen, da jo igra od otroš­tva naprej, najraje skladbe Avsenikov in Slakov. V Torontu s harmoniko spremlja petje pevskih zborov, igra na raznih družabnih prireditvah, dvakrat letno pa se harmonikarji iz Toronta zberejo na posebnem srečanju. Vesel je bil povabila slovenskega urada za sodelovanje v Avsenikovi delavnici. Rad je prišel v domovino svojih staršev, kjer je bil nazadnje pred petimi leti.

Tako kot Zdravko sta bila navdušena nad sodelovanjem v glasbeni delavnici tudi Franci Žnidar in njegov sin Alejandro ali Sandi iz Buenos Airesa v Argentini. Njune družinske korenine segajo v Mavčiče, kjer se je rodila Francijeva mama Vera Zavrl, in v Suhadole pri Komendi, kjer je bil doma Francijev oče Ivan. Ivan je šel v Argentino kot mobiliziran nemški vojak in ujetnik grških partizanov, ki ni tvegal vrnitve v Jugoslavijo, mama Vera pa je bežala v Argentino skupaj z Drakslerjevima teto in stricem iz Praš. Franci igra trobento od 16. leta naprej, sin Sandi je zaljubljen v kitaro, drugi sin Andrej pa uživa v igranju na bariton. Glasba je pri Žnidarjevih doma. Franci igra tudi v kvintetu Baires Polka, ki je bil ustanovljen na njegovo pobudo. Franci in Sandi odhajata iz Slovenije in iz Begunj s prijetnimi občutki in novim glasbenim znanjem ter z upanjem, da se kmalu, morda še s kom, vrneta.