Takole ruševino Aljaževega doma v Vratih je leta 1909 za seboj pustil plaz z Dolkove špice. / Foto: arhiv Gorenjskega muzeja

Vreme jutri bo …

… tudi skupaj z vami, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. Gorenjski muzej vas vabi k sodelovanju pri snovanju razstave Kakšno bo vreme?, ki jo pripravljajo za konec letošnjega leta.

Kranj – Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja zapisal: »Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki.« Čez dan pa pravi, da je na Gorenjskem prijetno toplo. Dež in toča pa sta kar pogosta in z vetrovi z gora dodobra shladita ozračje. »In večkrat dežuje dvakrat, trikrat ali celo štirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš zagotoviti za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil moker, saj mine tudi osem, večkrat celo štirinajst dni, da še kapljica ne pade,« še beremo Valvasorja, in da je mraza veliko več kot na Dolenjskem in Primorskem, prav tako tudi snega, tako da na Gorenjskem uporabljajo sanke.

»Delovni naslov razstave, ki jo bomo v muzeju odprli predvidoma konec leta, je Kakšno bo vreme?. Na razstavi bomo predstavili več različnih vsebin, povezanih z vremenskimi pojavi in vremenom ter njihovim vplivom na naše vsakdanje živ­ljenje, seveda s poudarkom na Gorenjski. Predstavili bomo različne merilne naprave za ugotavljanje vremena, prva merjenja vremena pri nas, različne vremenske dogodke, oblačila v povezavi z vremenom, zanimala nas bodo gorenjska klimatska zdravilišča, pregovori o vremenu, ljudsko izročilo ..., del razstave pa bo namenjen tudi aktualnim podnebnim problemom današnjega časa in prihodnosti,« je povedala avtorica in snovalka razstave Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja.

Kot odlično poznavalko starih listin so jo še posebej zanimali stari zapisi iz 19. stoletja o vremenu in dogodkih, povezanih z njim. Iz njih je recimo mogoče sklepati, kdaj so sejali pšenico v Kranjski Gori, kdaj pa v Zalogu pri Cerkljah. O tem so med drugim pisali tudi župniki v župnijskih kronikah, med njimi tudi Jakob Aljaž, ki je služboval na Dovjem in v Mojstrani. »Eden takih je bil tudi kranjski občan Janez Ovin, ki je v svoji kroniki zapisal, da je bilo leto 1816 mrzlo in mokro. Da je v mestu izbruhnila lakota in so žito po Savi težko dovažali, ker je bila voda zelo visoka. Cene žit pa so naraščale, podražilo se je tudi vino. Župnik Blaž Blaznik, ki je opisoval vreme na Kranjskem in je leta 1822 prišel v Naklo, je zapisal, da spomladi leta 1816 sneg dolgo ni skopnel. Ozimna žita so pozebla. Letina je bila slaba. V začetku novembra je zapadel sneg. Januarja naslednjega leta pa je bilo že tako toplo, da so ljudje hodili bosi. A aprila je zapadel sneg, tako da drevje za prvi maj še ni zelenelo. Oba sta pisala tudi o suši v letu 1834. Poleti je struga Kokre povsem presahnila. Še pozimi je bila voda nizka. Otroci so se lahko igrali v zamrznjeni strugi in pobirali poginule ribe.«

Vreme zelo vpliva na naše razpoloženje in delo, zato opise vremenskih dogajanj najdemo tudi v osebnih dnevnikih. Vreme je bilo vedno tema pogovorov na kmetih, kjer so ponekod iz leta v leto skrbno beležili, kdaj so sejali, kosili, želi, okopavali in pleli poljščine, obirali sadje, pripravljali steljo za živino, gnali v planino in še bi lahko naštevali. Prav v tem delu nastopite vi, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. »Morda ste vremenske pojave spremljali tudi vi, morda jih beležite še danes. Morda hranite fotografijo, ki spominja na poseben vremenski dogodek. Zato vas v Gorenjskem muzeju vabimo k sodelovanju. Veseli bomo, če nam boste posredovali svoje zapiske o vremenu ali zanimivo fotografijo,« povabilo na bralce naslavlja Žibertova in dodaja, da bi s tem gradivom zagotovo obogatili muzejsko razstavo, na kateri bo predstavljeno, kako so na Gorenjskem različni vremenski pojavi skozi stoletja vplivali na naše vsakdanje živ­ljenje, na kmetijstvo in turizem. Vaše »vremenske« zapise, dnevnike, fotografije, podatke … iz preteklosti v Gorenjskem muzeju pričakuje Marjana Žibert na telefonski številki 04/201-39-57 ali po elektronski pošti marjana.zibert@gorenjski-muzej.si.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 26. avgust 2011 / 07:00

Odločitev je naša

Opažam spremembe, dogajajo se dvajset let. Naši obrazi so pred dvajsetimi leti žareli v novem zaupanju: sami bomo oblikovali svoje življenje in prihodnost v svoji državi. Danes odsevajo razočaranje, s...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 12. februar 2018 / 12:15

Blejska Dobrava ostaja brez pošte

Blejska Dobrava bo 12. marca ostala brez pogodbene pošte. Proti zaprtju protestirata Krajevna skupnost Blejska Dobrava in Občina Jesenice. Na Pošti Slovenije pravijo, da je razlog skromen obseg opravl...

GG Plus / ponedeljek, 12. februar 2018 / 12:10

Petinšestdeset let ohranjanja kulturne dediščine

V letu 1953 se je začela zgodba ohranjanja kulturne dediščine v Gorenjskem muzeju. Takrat se je naš muzej imenoval še Mestni muzej. Vodil ga je dr. Cene Avguštin. Svoje prve prostore je imel v Preš...

Kronika / ponedeljek, 12. februar 2018 / 12:07

Vrata so bila odklenjena

Radovljica – Neznani storilec je v torek med 10. uro in 15.30 izkoristil nepazljivost lastnikov stanovanjske hiše, ki niso zaklenili vhodnih vrat. V miru si je ogledal vse prostore in pobral vse, k...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. februar 2018 / 12:07

Priznanja za pekovske izdelke

Kranj – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je letos že osemnajsto leto zapored podelila zlata priznanja za odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. februar 2018 / 12:06

Pridelovanje zelenjave v zaprtem prostoru

Češnjica – Društvo podeželskih žena Selške doline in kmetijska svetovana služba pripravljata v torek, 13. februarja, ob 15.30 v zadružnem domu na Češnjici predavanje o pridelovanju zelenjave v zapr...