Takole ruševino Aljaževega doma v Vratih je leta 1909 za seboj pustil plaz z Dolkove špice. / Foto: arhiv Gorenjskega muzeja

Vreme jutri bo …

… tudi skupaj z vami, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. Gorenjski muzej vas vabi k sodelovanju pri snovanju razstave Kakšno bo vreme?, ki jo pripravljajo za konec letošnjega leta.

Kranj – Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja zapisal: »Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki.« Čez dan pa pravi, da je na Gorenjskem prijetno toplo. Dež in toča pa sta kar pogosta in z vetrovi z gora dodobra shladita ozračje. »In večkrat dežuje dvakrat, trikrat ali celo štirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš zagotoviti za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil moker, saj mine tudi osem, večkrat celo štirinajst dni, da še kapljica ne pade,« še beremo Valvasorja, in da je mraza veliko več kot na Dolenjskem in Primorskem, prav tako tudi snega, tako da na Gorenjskem uporabljajo sanke.

»Delovni naslov razstave, ki jo bomo v muzeju odprli predvidoma konec leta, je Kakšno bo vreme?. Na razstavi bomo predstavili več različnih vsebin, povezanih z vremenskimi pojavi in vremenom ter njihovim vplivom na naše vsakdanje živ­ljenje, seveda s poudarkom na Gorenjski. Predstavili bomo različne merilne naprave za ugotavljanje vremena, prva merjenja vremena pri nas, različne vremenske dogodke, oblačila v povezavi z vremenom, zanimala nas bodo gorenjska klimatska zdravilišča, pregovori o vremenu, ljudsko izročilo ..., del razstave pa bo namenjen tudi aktualnim podnebnim problemom današnjega časa in prihodnosti,« je povedala avtorica in snovalka razstave Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja.

Kot odlično poznavalko starih listin so jo še posebej zanimali stari zapisi iz 19. stoletja o vremenu in dogodkih, povezanih z njim. Iz njih je recimo mogoče sklepati, kdaj so sejali pšenico v Kranjski Gori, kdaj pa v Zalogu pri Cerkljah. O tem so med drugim pisali tudi župniki v župnijskih kronikah, med njimi tudi Jakob Aljaž, ki je služboval na Dovjem in v Mojstrani. »Eden takih je bil tudi kranjski občan Janez Ovin, ki je v svoji kroniki zapisal, da je bilo leto 1816 mrzlo in mokro. Da je v mestu izbruhnila lakota in so žito po Savi težko dovažali, ker je bila voda zelo visoka. Cene žit pa so naraščale, podražilo se je tudi vino. Župnik Blaž Blaznik, ki je opisoval vreme na Kranjskem in je leta 1822 prišel v Naklo, je zapisal, da spomladi leta 1816 sneg dolgo ni skopnel. Ozimna žita so pozebla. Letina je bila slaba. V začetku novembra je zapadel sneg. Januarja naslednjega leta pa je bilo že tako toplo, da so ljudje hodili bosi. A aprila je zapadel sneg, tako da drevje za prvi maj še ni zelenelo. Oba sta pisala tudi o suši v letu 1834. Poleti je struga Kokre povsem presahnila. Še pozimi je bila voda nizka. Otroci so se lahko igrali v zamrznjeni strugi in pobirali poginule ribe.«

Vreme zelo vpliva na naše razpoloženje in delo, zato opise vremenskih dogajanj najdemo tudi v osebnih dnevnikih. Vreme je bilo vedno tema pogovorov na kmetih, kjer so ponekod iz leta v leto skrbno beležili, kdaj so sejali, kosili, želi, okopavali in pleli poljščine, obirali sadje, pripravljali steljo za živino, gnali v planino in še bi lahko naštevali. Prav v tem delu nastopite vi, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. »Morda ste vremenske pojave spremljali tudi vi, morda jih beležite še danes. Morda hranite fotografijo, ki spominja na poseben vremenski dogodek. Zato vas v Gorenjskem muzeju vabimo k sodelovanju. Veseli bomo, če nam boste posredovali svoje zapiske o vremenu ali zanimivo fotografijo,« povabilo na bralce naslavlja Žibertova in dodaja, da bi s tem gradivom zagotovo obogatili muzejsko razstavo, na kateri bo predstavljeno, kako so na Gorenjskem različni vremenski pojavi skozi stoletja vplivali na naše vsakdanje živ­ljenje, na kmetijstvo in turizem. Vaše »vremenske« zapise, dnevnike, fotografije, podatke … iz preteklosti v Gorenjskem muzeju pričakuje Marjana Žibert na telefonski številki 04/201-39-57 ali po elektronski pošti marjana.zibert@gorenjski-muzej.si.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 31. januar 2024 / 12:06

Tanja odgovarja

Spoštovana Tanja, že večkrat sem vas kaj vprašala, pa ste mi vedno pravilno povedali. Tokrat me zanima, ali mi bo uspelo dobiti polovično upokojitev, saj imam hudo revmo oziroma artritis,...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 14:36

Že pet tisoč Gorenjskih poročil

Pred kratkim so na Gorenjski televiziji predvajali že 5000. Gorenjska poročila, ki jih je v četrt stoletja ustvarjalo skoraj 80 nekdanjih in sedanjih novinarjev, voditeljev, snemalcev, montažerjev,...

GG Plus / / 07:00

Ohranjanje srbske identitete

Kulturno, prosvetno, športno in humanitarno društvo Vuk Karadžić, ki ima sedež v Radovljici, letos praznuje dvajset let delovanja. Poslanstvo društva je ohranjanje in negovanje srbskega narodnega kult...

Gospodarstvo / / 07:00

Zakupnine za državna kmetijska zemljišča

Kranj – Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vsako leto ob koncu leta sprejme cenik zakupnin, to je cene zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države in jih sklad daje v zakup. Za prihodnj...

Gospodarstvo / / 07:00

Tržne cene ovčjega mesa

Kranj – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tedensko tržno poročilo za ovčje meso. Poglejmo, kakšne so bile cene klavnih trupov oz. polovic v 50. tednu, to je med 7. in 1...

Gospodarstvo / / 07:00

Obvezni prispevek za promocijo

Kranj – Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov zavezuje k obveznemu plačevanju prispevka za promocijo tudi zavezance s področja prireje in predelave govejega in perutninskega mesa. Na...