Takole ruševino Aljaževega doma v Vratih je leta 1909 za seboj pustil plaz z Dolkove špice. / Foto: arhiv Gorenjskega muzeja

Vreme jutri bo …

… tudi skupaj z vami, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. Gorenjski muzej vas vabi k sodelovanju pri snovanju razstave Kakšno bo vreme?, ki jo pripravljajo za konec letošnjega leta.

Kranj – Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja zapisal: »Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel zrak, ker leži visoko in so takoj nad njo snežniki.« Čez dan pa pravi, da je na Gorenjskem prijetno toplo. Dež in toča pa sta kar pogosta in z vetrovi z gora dodobra shladita ozračje. »In večkrat dežuje dvakrat, trikrat ali celo štirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod snežniki, kajti tam okrog ne moreš zagotoviti za dve ali tri ure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil moker, saj mine tudi osem, večkrat celo štirinajst dni, da še kapljica ne pade,« še beremo Valvasorja, in da je mraza veliko več kot na Dolenjskem in Primorskem, prav tako tudi snega, tako da na Gorenjskem uporabljajo sanke.

»Delovni naslov razstave, ki jo bomo v muzeju odprli predvidoma konec leta, je Kakšno bo vreme?. Na razstavi bomo predstavili več različnih vsebin, povezanih z vremenskimi pojavi in vremenom ter njihovim vplivom na naše vsakdanje živ­ljenje, seveda s poudarkom na Gorenjski. Predstavili bomo različne merilne naprave za ugotavljanje vremena, prva merjenja vremena pri nas, različne vremenske dogodke, oblačila v povezavi z vremenom, zanimala nas bodo gorenjska klimatska zdravilišča, pregovori o vremenu, ljudsko izročilo ..., del razstave pa bo namenjen tudi aktualnim podnebnim problemom današnjega časa in prihodnosti,« je povedala avtorica in snovalka razstave Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja.

Kot odlično poznavalko starih listin so jo še posebej zanimali stari zapisi iz 19. stoletja o vremenu in dogodkih, povezanih z njim. Iz njih je recimo mogoče sklepati, kdaj so sejali pšenico v Kranjski Gori, kdaj pa v Zalogu pri Cerkljah. O tem so med drugim pisali tudi župniki v župnijskih kronikah, med njimi tudi Jakob Aljaž, ki je služboval na Dovjem in v Mojstrani. »Eden takih je bil tudi kranjski občan Janez Ovin, ki je v svoji kroniki zapisal, da je bilo leto 1816 mrzlo in mokro. Da je v mestu izbruhnila lakota in so žito po Savi težko dovažali, ker je bila voda zelo visoka. Cene žit pa so naraščale, podražilo se je tudi vino. Župnik Blaž Blaznik, ki je opisoval vreme na Kranjskem in je leta 1822 prišel v Naklo, je zapisal, da spomladi leta 1816 sneg dolgo ni skopnel. Ozimna žita so pozebla. Letina je bila slaba. V začetku novembra je zapadel sneg. Januarja naslednjega leta pa je bilo že tako toplo, da so ljudje hodili bosi. A aprila je zapadel sneg, tako da drevje za prvi maj še ni zelenelo. Oba sta pisala tudi o suši v letu 1834. Poleti je struga Kokre povsem presahnila. Še pozimi je bila voda nizka. Otroci so se lahko igrali v zamrznjeni strugi in pobirali poginule ribe.«

Vreme zelo vpliva na naše razpoloženje in delo, zato opise vremenskih dogajanj najdemo tudi v osebnih dnevnikih. Vreme je bilo vedno tema pogovorov na kmetih, kjer so ponekod iz leta v leto skrbno beležili, kdaj so sejali, kosili, želi, okopavali in pleli poljščine, obirali sadje, pripravljali steljo za živino, gnali v planino in še bi lahko naštevali. Prav v tem delu nastopite vi, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa. »Morda ste vremenske pojave spremljali tudi vi, morda jih beležite še danes. Morda hranite fotografijo, ki spominja na poseben vremenski dogodek. Zato vas v Gorenjskem muzeju vabimo k sodelovanju. Veseli bomo, če nam boste posredovali svoje zapiske o vremenu ali zanimivo fotografijo,« povabilo na bralce naslavlja Žibertova in dodaja, da bi s tem gradivom zagotovo obogatili muzejsko razstavo, na kateri bo predstavljeno, kako so na Gorenjskem različni vremenski pojavi skozi stoletja vplivali na naše vsakdanje živ­ljenje, na kmetijstvo in turizem. Vaše »vremenske« zapise, dnevnike, fotografije, podatke … iz preteklosti v Gorenjskem muzeju pričakuje Marjana Žibert na telefonski številki 04/201-39-57 ali po elektronski pošti marjana.zibert@gorenjski-muzej.si.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 6. november 2015 / 07:00

Narodovo telo v razpadanju

V Galeriji Ivana Groharja so včeraj odprli razstavo akademskega kiparja Metoda Frlica. Njegove najboljše umetnine so svojo pot vedno začele v Škofji Loki. Tudi tokrat.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Martin Krpan brez soli

Dva stara znanca sta spet pripravila zabavo bolj zaprtega tipa, missica Marika je kuhala marmelado, v ljubljanskem največjem mestnem parku pa so delili sladoled.

Prosti čas / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Pavletova žurka

Na četrtkov večer je Slovenija proslavljala dan državnosti. Slovesno in uradno. Za sproščeno, glasno, divjo in prekratko noč pa je bilo treba prestopiti v 'drugo republiko'. Za to so poskrbeli 's...

Kamnik / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Dela na povezovalki se počasi zaključujejo

Kamnik - Povezovalna cesta B31 oz. povezovalka, kakor se je ime za novo cesto med obvoznico in Ljubljansko cesto prijelo med Kamničani, že dobiva svojo končno podobo. Gradbeni de...

Škofja Loka / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Vrhunec praznovanja in slovo

Slovesna akademija v čast občinskemu prazniku s podelitvijo občinskih priznanj v sredo na Loškem gradu je bila vrhunec in hkrati slovo od niza junijskih prazničnih dogodkov.

Železniki / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Roman Kejžar postal častni občan

Ob občinskem prazniku so v Železnikih naziv častni občan podelili najuspešnejšemu slovenskemu maratoncu Romanu Kejžarju.