Škoda po suši v vseh občinah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. avgust 2013 / 10:48

Občinske komisije v vseh sedemnajstih občinah z območja gorenjske (statistične) regije so ugotovile poškodbe na kmetijskih rastlinah, ki so nastale zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur.

Kranj – »Suša na Gorenjskem še vedno traja. Zad­nje padavine so sicer poživile rast in omilile stres pri rastlinah, vendar to ne bo zmanjšalo izpada pridelka,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in članica regijske komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, in poudarja, da je na Gorenjskem, kjer je govedoreja glavna kmetijska dejavnost, škoda največja tedaj, ko suša prizadene travinje in koruzo za siliranje. »Prav to se je zgodilo letos. Travinje je prizadeto po vsej Gorenjski, ponekod je izpadla ena košnja, na najbolj prizadetih območjih od ene do dve košnji. Izpad znaša v povprečju od 40 do 45 odstotkov. Na planinskih pašnikih se je pašna sezona zaradi pomanjkanje paše skrajšala, ponekod dovažajo krmo iz doline. Pri koruzi je stopnja poškodovanosti odvisna predvsem od vrste tal. Na plitvih, prodnatih tleh je v povprečju 60-odstotna, tam so marsikje koruzo, ki je suha in brez storžev ali s slabo razvitimi storži, že silirali; na globljih tleh je izpad približno 20-odstoten. Pri koruzi za zrnje na plitvih tleh pridelka skoraj ni,« ugotavlja Marija Kalan in dodaja, da se zelo slaba letina obeta pri krompirju. Težavam ob saditvi je sledilo še sušno obdobje.

Pridelek bo približno polovico manjši od pričakovanega, velik bo tudi delež drobnih gomoljev. Podobno je pri vrtninah. Tudi na površinah, ki so jih namakali, pridelek ne bo tolikšen, kot bi bil v normalnih razmerah. Najbolj so prizadete solata, fižol, čebula ... Škoda je tudi na sadnem drevju, v bolj intenzivnih nasadih ocenjujejo do 35 odstotkov izpada pridelka, prizadeti pa so tudi travniški sadovnjaki na bolj plitvih tleh.

Prav v vseh sedemnajstih občinah z območja gorenjske (statistične) regije so občinske komisije ugotovile poškodovanost kmetijskih kultur oz. izpad pridelka, ki je v obdobju od 12. julija do 9. avgusta nastal zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur. Oceno so poslali republiški upravi za zaščito in reševanje, nadaljnji postopki glede popisa in prijave škode na posameznih kmetijah pa bodo odvisni od odločitev državnih organov. »Bolj kot o odškodnini bo glede na pogosto pojavljanje suše treba razmišljati o prilagoditvi staleža živine krmnim možnostim in o drugih ukrepih. Eden tak­šnih ukrepov je tudi namakanje. Na Gorenjskem ni večjega namakalnega sistema, je le nekaj manjših. Nekateri črpajo vodo iz podtalnice, a pretoki niso tolikšni, da bi jim omogočali namakanje večjih površin. Drugi si v suši pomagajo s cisternami, opremljenimi z vodnimi topovi, a pri tem deset »kubikov« vode na hektar pomeni vsega milimeter padavin, kar zadošča le za osvežitev rastlin. V Programu razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 bo več denarja tudi za namakanje, a aktivnosti na tem področju bodo odvisne od občin, ki naj bi namakalne sisteme umestile v občinske prostorske načrte, od stroke, ki naj bi predlagala rešitve, in od kmetov, ki naj bi večinsko soglašali in podprli izvedbo. Na Gorenjskem bi za potrebe namakanja lahko uporabili vodo iz podtalnice, možni izdatnejši vodni vir pa je tudi Trbojsko jezero,« pravi Marija Kalan in poudarja, da se splača namakati predvsem vrtnine, zgodnji krompir in le redko tudi koruzo.