
Žalost za zidovi jeseniške bolnišnice
V jeseniški bolnišnici je v zadnjih dveh mesecih prišlo do smrti novorojenčka in smrti ploda v maternici. Posebna komisija preiskuje opozorilna nevarna dogodka, bolnišnica pa mora analizo v 45 dneh po dogodku posredovati na ministrstvo za zdravje.
Opozorilen nevaren dogodek je resnejši kot medicinska napaka. Ti dogodki, kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, nastanejo največkrat zaradi napake opustitve ali zaradi napake izvršitve nekega dejanja, posega ali ukrepa. To je dogodek, ki ni povezan z naravnim potekom bolnikove bolezni.
Kranj – Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da so iz Splošne bolnišnice Jesenice prejeli tri obvestila o opozorilnem nevarnem dogodku s področja porodništva, v začetku julija, v začetku avgusta in eno pred dnevi. Po informacijah, s katerimi razpolagajo na ministrstvu, je šlo za primer smrti novorojenčka, za primer smrti ploda v maternici, v enem primeru pa je bil otrok premeščen v Univerzitetni klinični center Ljubljana na nadaljnje zdravljenje. V jeseniški bolnišnici so v izjavi za javnost zapisali, da starši za zdaj želijo, da o dogodkih podrobneje ne poročajo in da v primeru razjasnitve dogodkov ravnajo v skladu z varovanjem osebnih podatkov, z internimi postopki in v skladu z navodili ministrstva za zdravje. Sestavili so komisijo zdravstvenih strokovnjakov različnih specialnosti, v kateri sodelujeta tudi dva zunanja člana. Bolnišnica, ki o dogodku poroča, mora opraviti analizo po protokolu v 45 dneh po dogodku in jo posredovati na ministrstvo za zdravje.
Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Karmen Janša, dr. med., je povedala, da so imeli leta 2011 na porodnem oddelku 624 porodov, lani jih je bilo 655, letos do 20. avgusta pa 461 porodov. Od skupaj 1740 porodov v tem času so bili štirje mrtvorojeni otroci, ena intrapartalna smrt in ena zgodnja neonatalna smrt, kar je statistično 3,4 na tisoč rojstev.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je bila v Sloveniji v daljšem obdobju, v letih od 2000 do 2012 perinatalna umrljivost, ki pomeni smrt ploda v maternici in posledično mrtvorojenost ter smrt ploda med porodom in smrt otroka v prvih dneh življenja, med pet do šest na tisoč rojstev. Kar pomeni, da se je v teh letih rodilo približno sto mrtvorojenih v Sloveniji in da je še približno trideset otrok umrlo v prvih dneh po porodu. Po poročanju IVZ so podatki primerljivi z državami Evropske unije.
Trije specialisti, dva specializanta
»V tem času je na ginekološko-porodniškem oddelku SB Jesenice zaposlenih pet zdravnikov specialistov, od tega so trije specialisti več kot pet let, ter dva zdravnika specializanta. V času dogodkov so bile vse ekipe popolne, v primeru zapletov je tudi možno takojšnje sodelovanje s strokovnjaki drugih specialnosti,« je zagotovila Karmen Janša in dodala: »Vse visoko rizične nosečnosti, kjer imajo nosečnice že obstoječa huda kronična obolenja, ki lahko vplivajo na otroka in mater, so že v začetku nosečnosti napotene na vodenje v terciarno ustanovo. V primerih prezgodnjega poroda, ko predvidevamo, da bo potrebna takojšnja intenzivna oskrba otroka po porodu, uporabljamo t. i. transport in utero (transport otroka še v maternici), ki je dolgoletna in dobro delujoča praksa v Sloveniji. V primerih drugih zapletov med nosečnostjo pa imamo usposobljen kader, ki v primeru nejasnosti sodeluje s porodnišnico Ljubljana.«
Kot smo že napisali, posebna komisija zdaj preiskuje t. i. »opozorilen nevaren dogodek« v vseh treh primerih. Opozorilen nevaren dogodek je, kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, katerikoli dogodek, ki privede ali bi lahko privedel do nepričakovane smrti ali večje stalne izgube telesne ali duševne funkcije bolnika. To je dogodek, ki ni povezan z naravnim potekom bolnikove bolezni. Pomeni nepredvideno odstopanje v procesu ali izidu zdravstvene in druge oskrbe. Opozorilni se imenuje zato, ker zahteva takojšnje ukrepanje, in če se ponovi, lahko privede do resne škodljivosti za bolnike. Je resnejši kot medicinska napaka. Ti dogodki nastanejo največkrat zaradi napake opustitve ali zaradi napake izvršitve nekega dejanja, posega ali ukrepa. Pri ministrstvu za zdravje čakajo na poročilo, tri mesece po dogodku pa mora ministrstvo od bolnišnice prejeti tudi poročilo o izvedbi ukrepov oziroma opis vzrokov, zakaj ukrepi niso bili izvedeni.