Gospodarstvo drvi proti zidu

Delodajalske zbornice so z dokumentom Kisik za gospodarstvo vladi predstavile ukrepe za povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast.

Kranj – GZS, OZS, Trgovinska in Delodajalska zbornica in drugi zahtevajo davčno razbremenitev gospodarstva, zagon razvoja in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacijo bančnega sistema. V obširnem dokumentu pojasnjujejo, da kakršnakoli nova davčna bremena niso sprejemljiva, nasprotno predlagajo učinkovitejše upravljanje javnega sektorja in tudi neizprosen boj proti sivi ekonomiji (tudi z visoko obdavčitvijo kršiteljev in visokimi kaznimi za črnograditelje).

Zaradi nizke konkurenčnosti, mrtvila na področju investicij in posledično razvoja, obdobij brez gospodarske rasti in novih delovnih mest zahtevajo odpravo birokratskih ovir s skrajšanjem postopkov izdajanja soglasij pri investicijah, podporo izvoznikom in tujim investicijam pa tudi gospodarskega ombudsmana. Gospodarstvo zahteva tudi optimizacijo zdravstvenega sistema, nadaljevanje reforme trga dela, pokojninsko reformo in sodstva ter sistema javnega naročanja. O sanaciji bančnega sistema danes govorijo vsi, tudi delodajalci, saj si želijo konkurenčnega servisiranja gospodarstva.

»Gospodarstveniki zgolj opozarjamo na težave, ki jih vlada še ni zaznala in jih tudi ni začela reševati,« pravi Brane Lotrič, direktor podjetja BB, in najprej predlaga: »Vlada mora narediti red. Ne pri delodajalcih ne delavcih oziroma sindikatih niti politikih ne, ampak močnih lobistih (in njihovih uradnikih), ki krojijo usodo države.« Pojasni, da je veliko uradnikov pridnih in sposobnih, zelo veliko pa jih skrbi le za svoje delovno mesto in ga s svojim delom tudi pogojuje, s tem pa dela škoda Sloveniji.

Lotrič si želi, da bi se ozrli čez mejo v Avstrijo in pogledali, zakaj lahko tam investitorji hitreje prehodijo pot do gradbenega dovoljenja. »Dobro bo, ko bomo znali privabiti avstrijska podjetja k nam,« pravi. Marjan Pogačnik, direktor Iskre Mehanizmov, pravi, da so predlagani ukrepi pravi, čeprav sliši odzive, da so preveč radikalni: »Žal še vedno izgub­ljamo preveč časa in se pregovarjamo, posledice pa so tu. Drvimo v zid, zato se ni treba spraševati, ali naj pritisnemo zavoro ali ne.«

Predloge oziroma zahteve gospodarstva podpira, saj gre za napredek Slovenije, predvsem pa izhod iz apatičnosti. »Če bi se nekateri ukrepi izkazali za napačne, jih lahko kasneje še vedno popravimo. Izgubljenega časa pa nazaj ne moremo pridobiti,« še pove Pogačnik. Povsem drugače del predlaganih ukrepov razumejo sindikalisti, ki kisik za gospodarstvo povezujejo z monoksidom za delavce.

»Znova se govori o ukinjanju odmora za malico, o nižjem plačilu bolniške odsotnosti, neplačilu prevoza na delo … in znova se govori o malem delu, reformi pokojninskega sistema in trga dela. Delavci izgubljajo pridobljene pravice, ki so jih uspešno branili sto let, v dvajsetih pa naj bi vse izgubili?« se sprašuje Romana Oman, sekretarka gorenjskega območnega združenja ZSSS. Po drugi strani tudi sindikati podpirajo ukrepe v boju proti sivi ekonomiji, učinkovitejše delo inšpekcijskih služb, sanacijo bančnega sistema in drugo.