Profesor Tomaž Simčič, ki je v šolskem svetu dežele Furlanije in Julijske krajine odgovoren za slovensko šolstvo.

Čas za odgovorno sodelovanje

Danes se na Koroškem zaključujeta dve poletni kulturni in športni prireditvi. V Domu prosvete v Tinjah/Tainach bo danes ob 20.30 sklepni koncert poletne glasbene delavnice pod vodstvom Edija Oražeja, ki je bila namenjena predvsem izobraževanju zborovskih pevcev. V Mladinskem centru na Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli pa bo danes končan letošnji Teden jezikov in športa, ki ga organizira Slovenska športna zveza iz Celovca. Poleg slovenščine so letos udeleženci utrjevali tudi znanje italijanščine.

Čeprav je od romanja Slovencev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva na Višarje minilo že nekaj časa, se mi zdi vredno opozoriti na nekatere aktualne misli, ki jih je v predavanju na Višarjah povedal tržaški profesor in vodja deželnega urada za slovensko šolstvo v Furlaniji in Julijski krajini Tomaž Simčič. Tema njegovega predavanja so bili slovenstvo, krščanstvo in demokracija nekdaj in danes. Pred koncem osemdesetih let preteklega stoletja so ti trije pojmi jasno opredeljevali nasprotnika, proti kateremu se je bilo treba boriti. Igra je morala biti obrambna, se je napol nogometno izrazil tržaški profesor. Konec osemdesetih let preteklega stoletja, s padcem komunističnih režimov, pa so se razmere spremenile. Tako jasnega, prepoznavnega nasprotnika ni bilo več. Tudi pri ohranjanju slovenstva in slovenščine v sosednjih državah, v kateri kot manjšina živijo Slovenci. Spremembe so neizpodbitne, zato se ne smemo vesti, kot da se ni nič zgodilo. Obrambna drža ne učinkuje več, je povedal tržaški profesor. Takih, ki bi v zamejstvu zanikovali slovenstvo in slovenščino, je vedno manj, vedno več pa je tistih, ki zagovarjajo afirmacijo teh vrednot, ki so splošno družbeno sprejemljive. Zato je naloga slovenske prihodnosti v sosednjih državah odgovorno sodelovanje v družbi z drugimi narodi. »To je zahtevnejše kot nekdaj, ko je bil nasprotnik znan. Danes tudi ni več čas, ko smo v zamejstvu lahko le zahtevali reševanje slovenskih problemov. V novih razmerah moramo tudi sami sodelovati pri reševanju težav in tudi iskati ter predlagati rešitve. To je odgovorno razumevanje realnosti, v kateri tudi ni več razlogov za tarnanje, da mobilizacija in aktiviranje narodne skupnosti ni več mogoče, ker ni več sovražnikov,« je povedal profesor Tomaž Simčič. Končno. Vse pozitivne rešitve slovenskih vprašanj v Italiji in v Avstriji, na primer zaščitnega zakona v Italiji in dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, so rezultat sodelovanja, ne prepiranja. Da mora sodelovanje zamenjati iskanje sovražnikov, ne velja le za Slovence v zamejstvu, ampak tudi za drugi dve vrednoti, o katerih je govoril profesor Simčič: za krščanstvo in demokracijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / nedelja, 16. junij 2013 / 12:36

Živilske trgovine spet tudi v manjših krajih

V Kamni Gorici so po dobrih dveh letih spet odprli trgovino z živili. V Ratečah so z vaško trgovinico zadovoljni od konca lanskega leta, v Martuljku jo bodo odprli prihodnji mesec.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...