
Iz Berlina v Radovljico
V avli Radovljiške graščine bo danes na sporedu tretji koncert Festivala Radovljica. Predstavil se bo klarinetist Blaž Šparovec z mednarodno godalno zasedbo Quartet Inegal.
Po uvodnem festivalskem večeru švedskih srednjeveških balad in nedeljskem koncertu z instrumentalno orgelsko in glasbo čembala v cerkvi v Velesovem se Festival Radovljica danes zvečer spet vrača v Radovljiško graščino. V nekdaj tradicionalnem avditoriju v avli graščine bosta nastopila mladi klarinetist Blaž Šparovec in Quartet Inegal, slednji s pestro mednarodno sestavo, saj v njem poleg Nemcev, violista Mische Pfeifferja in violinista Lucasa Brunnerta, ter islandske violinistke Eyglo Dore Davidstottir sodeluje tudi slovenska violončelistka Nika Brnič. Izvajalci bodo tokrat svoj program posvetili glasbi Maxa Regerja (1873–1916) in Henrija Marteauja (1874–1934).
Pred koncertom sem k pogovoru povabil odličnega mladega klarinetista Blaža Šparovca, domačina iz Dobrega polja pri Brezjah, ki se bo tokrat prvič na celovečernem koncertu predstavil pred domačo, radovljiško publiko. Potem, ko je lani končal Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, katerega zaključek je po številnih uspehih na mednarodnih tekmovanjih oplemenitil še s Škrjančevo nagrado, bil pa je tudi slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2012 na Dunaju, je zdaj za njim prvo leto študija v razredu profesorja Francoisa Bende na Universität der Künste v Berlinu. Prijeten mladenič je prisedel po vaji, ki jo je s kvartetom imel popoldne tega dne. »Trenutno delamo predvsem na tem, da se nam glasba nekako usede v kosti. Gre za poznoromantično glasbo, v kateri se, gledano harmonsko, zelo veliko dogaja. Zato jo je treba nekajkrat preigrati, da jo glasbeniki razumemo in jo potem lahko v vsem sijaju predstavimo publiki,« o glasbi, ki mu je prav zato zelo blizu, razloži Blaž.
Nastopil bo z mednarodnim godalnim ansamblom Quartet Inegal. »Na idejo za sodelovanje sva prišla s prijateljico Niko, ki v kvartetu igra violončelo. Njegovi člani so skupaj študirali v Lübecku, vsi pa nadaljujejo študij oziroma delujejo v Nemčiji. Umetniški vodja festivala Domen Marinčič je izrazil željo, da igramo kaj posebnega, manj vsakdanjega. Odločil sem se za skladatelja Maxa Riegerja, katerega glasba mi je blizu in si jo že dlje časa želim igrati, ob tem pa mi je moj profesor Bende predlagal še skladbo Riegerjevega sodobnika in prijatelja Henrija Marteauja, ki bo tematsko zaokrožila koncert,« je povedal Blaž Šparovec in dodal, da je bil profesorjev dedek Marteaujev asistent prav na univerzi v Berlinu, na kateri študira. Skladatelja sta si bila blizu tudi po slogu komponiranja. Kot je povedal Blaž, je načeloma večina repertoarja za klarinet med glasbeniki dokaj znana, vselej pa je mogoče najti kaj »novega«. V skladbah, ki jih bomo slišali danes na festivalu, sta pisca odkrivala novo barvo klarineta, močno je prisoten srednji register in klarinetist ni izpostavljen zgolj kot solist.
»Marteau ni Brahms, je pa njegova glasba zelo lepa. Bolj ga igramo, bolj smo prepričani, da smo dobro izbrali,« razmišlja Blaž Šparovec, ki je v zadnjem času ob študiju in pripravah na koncert svoje glasbene moči usmerjal tudi v projekt berlinske Državne opere. Sodeluje v moderni operi grškega skladatelja Georgesa Aperghisa. »Ta opera za otroke bo nekaj posebnega. Napisana je za šest instrumentov, dva klarineta, violino, saksofon in dva klavirja, za zgodbo pa je avtor uporabil Rdečo kapico. Glasbeniki se tudi sami gibamo po odru.« Sicer je Blaž s študijem v Berlinu zelo zadovoljen, všeč mu je način dela s profesorjem Bendo, ki poleg Berlina deluje tudi v švicarskem Baslu, kjer živi. Tako pouk poteka po sistemu petdnevnih seminarjev. V njegovem razredu je devet študentov klarineta, najmlajši med njimi je Blaž. Edini dodiplomski. »Ko sem lani profesorja iskal po elektronski pošti in mu pošiljal podatke o sebi, najprej ni bilo odziva, potem pa sem mu napisal pismo in me je sam poklical nazaj ter povabil na preizkus v Basel. Po uro dolgem srečanju mi je dejal, da bi ga veselilo, če bi študiral pri njem,« je zadovoljen Blaž, sicer v treh razredih klarinetistov na berlinski univerzi edini Slovenec. Ob petih Korejcih, treh Špancih in Nemcih sta tu še Ukrajinca, Kitajka …
V Berlinu najbolj pogreša gore in domače piškote, sicer pa se je v zadnjem letu skorajda mesečno vračal v Slovenijo, kjer je imel kar nekaj koncertov. Tokratni pred domačo publiko bo zagotovo drugačen, saj ga bo posnela TV Slovenija, všeč pa mu je tudi, ker gre za komorno glasbo in si bo glasbo lahko delil s kolegi godalci. »Vsako leto na Festivalu Radovljica obiščem koncert ali dva, letos pa prvič v graščino ne bom vstopil le v vlogi poslušalca. Ker je to v domačem mestu, bom toliko bolj užival in s kvartetom se bom potrudil, da bo zadovoljna tudi publika.«