Najtežje je izdelati kolo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / sobota, 10. avgust 2013 / 12:22

V Muzeju Občine Šenčur je na ogled razstava miniatur kmečkih vozov, kozolcev in vrat s portali, ki jih že dvajset let izdeluje Janez Širok iz Polhovega Gradca.

Šenčur – Svoj edinstveni svet miniaturnih vozov, kozolcev, hišnih portalov in posameznih kmečkih orodij iz vseh koncev Slovenije je Janez Širok začel izdelovati že pred dvajsetimi leti. Sprva, kot sam priznava danes, zelo sramežljivo in večinoma le za svoje veselje, postopoma pa za vse več navdušencev, ki njegove male umetnine danes lahko občudujejo na številnih sejmih in razstavah.

»Prav vse moje miniature imajo originale, torej prave vozove, kozolce in portale. Vse izdelam v pravem razmerju in po navadi iz enakega lesa, zato te miniature v sebi nosijo prave osebne zgodbe. V vsak izdelek vložim zelo veliko časa – v en toplar denimo okoli osemdeset ur, v voz s sodi tudi do sto ur dela, zato mi je vsakič, ko moja miniatura dobi novega lastnika, kar malo hudo,« nam v smehu prizna Janez Širok, ki te dni razstavlja v Muzeju Občine Šenčur. V razstavišču so tako na ogled miniature vozov za prevoz grozdja, čebel, skal, vina hlodovine in gnojnice, različne kočije in lojtrniki, nekaj portalov starih kmečkih hiš, stara gasilska brizgalna, kozolci in številno orodje. Prav vsi izdelki so narejeni z neverjetno natančnostjo in prav vsak od njih je edinstven, saj na serijsko izdelavo miniatur avtor ne pristaja. In kaj je med vsemi drobnarijami najtežje izdelati? »Če ima človek čas in veselje, ni prav nič preveč težko, a če bi bilo vse lahko, potem bi se tega lotil vsak. Meni je tako nekako najtežje izdelati kolesa in vse krivine, saj pri vozovih skorajda ni ravnih linij. Sicer pa imam s tem veselje preko celega leta, že od nekdaj, saj nikoli nisem rad gledal televizije, zdaj, ko sem se upokojil, je pa časa za moje miniature še več,« še doda Širok, ki namerava letos začeti izdelovati tudi mlatilnice in sploh vse drugo staro kmečko orodje, ki že nezadržno izginja. Zato želi, kot pravi, na svoj način doprinesti tudi k ohranjanju kulturne dediščine.

Njegove miniature so priljubljene predvsem med izseljenci po Argentini, Avstraliji, Kanadi in evropskih državah, v Šenčurju pa bodo na ogled še do 14. avgusta.