Zalival, ko se še dan ni naredil

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 10. avgust 2013 / 12:25

Namakanje polja cvetače je Pr' Markučevih edina rešitev, da vsaj malo ublažijo posledice zadnje suše, a gospodar razmišlja: »Treba bi bilo poenostaviti zakone o vodah in narediti namakalne sisteme tudi na Gorenjskem, kjer je pogostost in ne samo obsežnost suše skoraj tako velika kot drugod.«

Kovor – Družinska kmetija Pr' Markuč v Kovorju je ena najstarejših dobaviteljev zelenjave velikim trgovcem, je povedal gospodar Anton Aljančič. S tem je konec petdesetih let prejšnjega stoletja začel njegov oče, sin pa je kmetijo prevzel ob očetovi upokojitvi. »Za veleprodajo trgovcem imamo cvetačo, radič in krompir. Cvetače je največ, do tri hektare je imamo, več pa nimamo razpoložljivih površin,« je povedal Anton Aljančič.

Letošnja suša, ki traja že skoraj mesec dni, kaže posledice. Slabo letino. »Imamo sicer namakalni sistem, ampak s tem samo vzdržujemo kondicijo obstoječega stanja rastlin. Približno 20 tisoč litrov vode potrebujemo za zalivanje enega odseka njive vsak dan, pa je teh odsekov šest. Zalivamo od jutra do večera. Treba bi bilo poenostaviti zakone o vodah in narediti namakalne sisteme tudi na Gorenjskem, kjer je pogostost in ne samo obsežnost suše skoraj tako velika kot drugod,« meni sogovornik, ki je v najbolj vročih zadnjih dneh njivo prišel zalivat že malo po četrti zjutraj. »Kaže, da bodo sušo razglasili za naravno nesrečo, vendar imam s te vrste državne pomoči slabe izkušnje. V preteklosti sem že vlagal zahtevke, pa je vedno ostalo samo pri obljubah,« s priokusom pelina pove Aljančič.

Ciljno tržišče kmetije Pr' Markuč je slovensko, a kadar imajo v hladilnici viške, slovenski odjemalci pa za nakup nimajo interesa, pridelek prodajo čez mejo, kdaj žal tudi zavržejo. Anton Aljančič je še povedal, da cvetače skoraj nihče ne prideluje, ker je preveč izpostavljena kar tridesetim različnim škodljivcem. Tako se je Aljančič pred nekaj dnevi poleg suše ubadal še z zatiranjem bolhača, integrirana pridelava pa ga zavezuje, da pri zatiranju škodljivcev upošteva sodobne metode biološkega kmetovanja. »Vendar pa smo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev preveč omejeni, tudi kadar to ne bi bilo potrebno,« še meni sogovornik.