Negotovost po zaključku stečaja

Stečajni postopek Planike se po napovedih upravitelja Andreja Marinca zaključuje. Pred skoraj desetletjem propadlo obutveno podjetje je dalo priložnost za razvoj približno petdesetih podjetij, ki delujejo na območju nekdanje tovarne v Kranju. Novi lastniki pa se sedaj srečujejo s težavami pri urejanju območja.

Kranj – Med lastniki pa je v zadnjih mesecih završalo, bolj natančno, približno polovici lastnikom je bilo dovolj izsiljevanja upravitelja cone, to je Planike Kranj v stečaju, in so najeli odvetnico, s katero želijo priti hitreje do rešitve spora. »Vsilili so nam nov vodovod, brez plačila priključnine pa naj bi nas konec julija kar odklopili. Enako je z novo elek­trično napeljavo, morda v prihodnje tudi javno razsvetljavo,« ne more verjeti izsiljevanju Branko Erjavec iz podjetja Rdeča raketa.

Vse omenjene težave in druge nepravilnosti, na katere skupaj s kolegi opozarja že dlje časa, so sicer načeloma že rešene, še nekaj časa pa bodo lastniki med seboj reševali sporno prodajo funkcionalnih zemljišč. Upravitelj Planike v stečaju se je namreč odločil, da proda ne le celotne travnike v coni, ampak tudi ceste, dvorišča. »Gre za funkcionalna zemljišča in ceste, kar smo z nakupom poslovnih prostorov po našem mnenju že kupili, enako tudi drugo infrastrukturo. Tovrstnih težav nismo pričakovali,« pove Erjavec. Meni, da je bila prodaja posameznim podjetjem navadno zavajanje. Ti sicer preostalim podjetnikom, ki uporabljajo dvorišča pred svojimi vrati in seveda tudi dovozne ceste, ne nagajajo in jim ne zapirajo dostopa. A bi se lahko zgodilo tudi to.

Eden od podjetnikov, ki je kupil zemljišča, a ne želi biti imenovan, je povedal, zakaj so se odločili za nakup: »S tem smo si kupili mir, zagotovljen dovoz in parkiranje. Nikomur ne želimo omejevati njihove pravice do uporabe teh površin, želimo pa si več reda. O tem se bomo morali v prihodnje še dogovoriti.«

Infrastrukturo že kupili

Kot je zapisano zgoraj, je približno polovica lastnikov v Planiki najela odvetnico. Mateja Likozar Rogelj je težave z novim vodovodom in grožnjami Planike po odklopu v začetku avgusta predstavila predstavnikom Mestne občine Kranj. »Moje stranke so z nakupom nepremičnin kupile tudi del omrežja, vendar jih o investiciji prej ni nihče niti obvestili niti niso bile stranke dogovora med mestno občino in Planiko, ki je gradila omrežje,« pojasnjuje Rogljeva. Težava je predvsem v plačilu priključnine, ki je nekateri ne želijo plačati, saj naj bi omrežje plačali že z nakupom nepremičnin, morda še večja težava pa je, da nov vodovodni sistem ni zgrajen do konca.

Po sestanku na občini lastniki vztrajajo: da morajo imeti tudi po 1. avgustu vsi lastniki na območju Planike nemoteno preskrbo s pitno vodo, da morajo imeti vsi pravico pridobiti vodovodno soglasje Komunale Kranj za priključitev obstoječega objekta brez zahteve po plačilu finančnih obveznosti, da lastniki ne prevzemajo odgovornosti zagotovitve požarne varnosti z vodo ter tudi, da se bodo vsa razmerja med lastniki poslovnih prostorov Planika, Mestno občino Kranj in stečajnim upraviteljem Planike urejali naknadno in postopoma. Vse našteto naj bi sprejela tudi Mestna občina Kranj, vendar nam tega pri načelniku urada za gospodarstvo in gospodarske javne službe Mitji Pavlihi ni uspelo izvedeti, saj so telefonski klici odzvanjali v prazno.

Usluga lastnikom

Težave nekaterih lastnikov tako pri vodovodu (in drugi infrastrukturi) kot tudi razloge za prodajo funkcionalnih zemljišč smo preverili pri upravniku območja Planike Antonu Hudobivniku. Preusmeril nas je na stečajnega upravitelja Andreja Marinca. »Lastnikom sem naredil uslugo in šel v gradnjo dela primarnega vodovoda, ga financiral vnaprej, sedaj pa je težava v plačilu stroškov. Očitno bo Planika na ta račun nekaj izgubila, saj smo založili 40 tisoč evrov,« odgovarja stečajnik, ki sicer ocenjuje, da je postopek tik pred zaključkom.Povedal je še, da se je želel s kupci poslovnih prostorov raziti v dobrih odnosih, zato se je tudi odločil za investicijo, ki lastnikom omogoča kakovostno oskrbo z vodo, nikomur ni grozil, jih je le obvestil. Tudi zato, ker je Planika v stečaju na račun dotrajanega vodovoda mesečno plačevala tudi po dva tisoč evrov za porabljeno vodo, svojih prostorov na tem območju pa praktično nima več.In prodaja funkcionalnih zemljišč? »Zelo smo se mučili s prodajo, saj kupca ni in ni bilo. Na koncu smo ga našli in prodali najboljšemu ponudniku, prej se ni javil nihče,« je vse, kar je povedal Andrej Marinc. Na Ajpesovi spletni strani je prejšnji teden objavil sklep sodišča, ki dovoljuje novo prodajo manjših zemljišč. Ali gre tudi v tem primeru za funkcionalna zemljišča, ni znano, je pa ena od parcel velika zgolj štiri kvadratne metre, zanjo naj bi Planika prejela 40 evrov kupnine.