Obnovljen Peršmanov muzej

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. julij 2013 / 10:20

V začetku osemdesetih let preteklega stoletja je Zveza koroških partizanov s pomočjo slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenije v Peršmanovi hiši v Podpeci/Koprein – Petzen v dolini Lepene/Leppen nad Železno Kaplo uredila prvi muzej odpora koroških Slovencev proti nacizmu. Peršmanova domačija, ki je bila do leta 1945 ena največjih in najtrdnejših slovenskih kmetij na Koroškem, ni bila izbrana brez razloga. Nemški vojaki in policisti so jo zaradi naznanitve, da pomagajo partizanom, 25. aprila leta 1945 požgali in pobili 11 ljudi, med katerimi je bilo 7 otrok: trije Peršmanovi in štirje od sorodnikov z bliž­njih Dobravčeve in Kogojeve domačije. Le trije otroci, ki so bili takrat na kraju zločina, so, čeprav ranjeni, preživeli. Sodišča so prva leta po vojni raziskovala zločin in zasliševala preživele, vendar proti krivcem avstrijsko sodstvo nikoli ni vložilo obtožbe.

So pa po arhivih začeli intenzivneje brskati zgodovinarji in z novimi dokumenti zaokroževati sliko zločina pri Peršmanu in z njim celotnega protinacističnega boja Slovencev na Koroškem. Med njimi je tudi dr. Valentin Sima, profesor sodobne zgodovine na Univerzi v Celovcu, tajnik Zveze slovenskih organizacij in član vodstva Zveze koroških partizanov, po strokovni plati pa tudi predsednik društva Slovenski znanstveni institut Celovec.

»S pomočjo številnih sodelavcev in Društva Peršman, ki je bilo ustanovljeno leta 2003, smo lahko uresničili nekatere znanstvene ra­ziskovalne projekte in zbrali toliko novih informacij ter gradiva, da smo lahko pri Peršmanu uredili sodoben muzej o nacističnem preganjanju Slovencev na Koroškem in njihovem odporu, ki je edini tovrstni muzej na Koroškem. Posebno mesto smo dali pri Peršmanu živeči družini Sadovnik in zločinu, ki je bil storjen nad njo. Razstava je dvojezična, v slovenščini in nemščini. Deloma smo obnovili tudi hišo. Muzej je vedno boljše obiskan. Odpor koroških Slovencev in nacistično nasilje nad njimi v koroški in avstrijski javnosti ni več neznanka, za kar ima velike zasluge tudi roman Maje Haderlap Angel pozabe,« je povedal dr. Valentin Sima. Muzej je stalno odprt od začetka maja do konca oktobra v petkih, sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. Vreden je ogleda, njegov obisk pa je tudi priložnost za doživetje enkratne pokrajine v dolini Lepene.