Uršulinke žele pravično odškodnino

Sodišče bo o tožbenem zahtevku Uršulinskega samostana Sveti Duh, ki od države terja milijon evrov odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nekdanjega samostana, predvidoma odločilo jeseni.

Kranj – »Želimo si le, da bi se zadeva čim prej v miru in pravično končala. Sestre so morale leta 1961 in že prej zapustiti vse svoje prostore v Škofjeloškem gradu ter se preživljati s kmetijo pri Svetem Duhu. Nekatere od njih sedaj potrebujejo 100-odstotno nego in so popolnoma odvisne od pomoči mlajših sester,« je v petek po končani obravnavi tožbenega zahtevka Uršulinskega samostana Sveti Duh zoper državo dejala predstojnica redovnic Judita Mihelčič. Okrožno sodišče v Kranju bo o milijon evrov vrednem tožbenem zahtevku zaradi nezmožnosti uporabe nekdanjih samostanskih prostorov v kompleksu Škofjeloškega gradu na Blaževi ulici v Škofji Loki, ki jih je nazadnje uporabljal Slovenski etnografski muzej, izdalo pisno odločbo, je napovedala sodnica Eva Hartman. Zaradi sodnih počitnic sodbo pričakujejo šele jeseni.

Odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin sestram uršulinkam kot denacionalizacijskim upravičenkam po zakonu o denacionalizaciji pripada za obdobje od uveljavitve zakona 7. decembra 1991 do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 3. februarja 2007. Sodnica Eva Hartman je na glavni obravnavi stranki pozvala k poravnavi, ker pa državna pravobranilka Ivanka Jerala zanjo ni imela pooblastila, je pooblaščena zastopnica tožnic Marjeta Šinkovec sporočila, da pri tožbi vztrajajo. Spremenila je le višino tožbenega zahtevka, ki je sprva znašal 1,26 milijona evrov z obrestmi od 19. januarja 2008 naprej, na podlagi dopolnjene sodne cenitve pa sedaj znaša milijon evrov. Državna pravobranilka se sicer z dopolnjeno cenitvijo ne strinja, zanjo je namreč ustrezna edinole prvotna cenitev v višini 644 tisoč evrov. »Prvotna sodna cenitev je bila opravljena po napačnem principu obračunavanja najemnin, zato je neustrezna,« pa pravi odvetnica Šinkovčeva in dodaja, da so se z državo še vedno pripravljeni poravnati tudi po izdani sodni odločbi, vendar pa pričakujejo večjo aktivnost državnega pravobranilstva kot doslej.

Odvetnica Šinkovec je kasneje še pojasnila, da so bile sestre uršulinke v denacionalizacijskem postopku pripravljene državi prepustiti stavbo v zameno za njene obveznice, ker je etnografski muzej potreboval prostore za svojo dejavnost, same pa stavbe, ki jim je predstavljala tudi veliko breme, niso potrebovale. »A država je osemnajst let zavlačevala denacionalizacijski postopek, češ da ni možnosti vrnitve v naravi, tudi po končanem postopku pa je potrebovala 18 mesecev, da so prostore izpraznili,« je razložila.