Buenos Aires bi Vesno spoznal za svojo

Pretekle dni je Festival Bled v zaključni del prehajal z nekaj odličnimi koncerti v Belvederu. Skupini Nula kelvina je sledila Vesna Zornik s Tangom Apassionada, njej pa Nana Milčinski.

Potem ko so se na Festivalu Bled končali mojstrski tečaji in tekmovanja mladih violinistov, violistov in komornih sestavov in smo v prvem delu slišali nekaj vrhunskih koncertov klasične glasbe, je festival v drugem delu zaplul v glasbene vode jazza, etna in tako imenovane 'cross over' glasbe. V soboto je tako v Belvederu nastopila v slovenskem prostoru vse bolj prepoznavna skupina Nula kelvina, v nedeljo pa izjemna pevka Vesna Zornik, prepoznavni glas skupine Katalena, tokrat pa s projektom Tango Apasionada, ki ga s skupino izbranih glasbenikov z uspehom predstavlja po Sloveniji, lani pa je ta tudi že obrodil istoimenski album.

V čudoviti ambient Belvedera jo je pred poln avditorij z glasbenim introm pozval kar njen band. »Pozdravljeni v nekdanji Titovi čajnici,« se je na začetku v preteklost vrnila »muchaca«, dekle čudovitega glasu iz sedanjosti, ki je v uro in pol dolgem koncertu razkrivala zgodbe skrivnostnih uličic nočnega Buenos Airesa, zgodbe, ki jih v življenje pišeta ljubezen in strast, v glasbo pa so jih zapisali številni argentinski avtorji od legendarnih Astorja Piazzolle in Carlosa Gardela do sodobnejših avtorjev. Že z uvodno skladbo La muchaca del circo, ki jo je Zornikova posvetila konec junija umrli članici svetovno znane umetniške artistične skupine Cirque du Soleil, je razjasnil drugo besedo iz naslova, »apasionada« ali strastno. Sledile so številne bolj in manj znane skladbe argentinskih mojstrov tanga, ki jim je Vesna s svojim značilnim glasom dodajala novo vrednost. Nastop je plemenitila tudi z gibom, mimiko in svojo celotno pojavnostjo. V Buenos Airesu bi jo imeli za svojo. Vesna je tango pevka v vseh pogledih. »Malena poje tango kot ga nobena, v vsak verz vnese svoje srce,« pevka večera prevaja besedilo istoimenske skladbe in v nasled­njih trenutkih ob spremljavi banda sama postaja to, o čemer poje.

V nekaj skladbah je kot pevec tako samostojno kot v duetu ali spremljevalni vokal v pevsko vesolje vstopil tudi Metod Banko (tudi eden od Fantov iz Jazbecove grape, ki nastopajo z Uršulo Ramoveš), ob tem v skupini še v vlogi tolkalca, ritem sekcijo sta vodila odlična Nikola Matošič (veliko sodeluje z Gašperjem Bertoncljem, kranjskim bobnarjem živečim v Izraelu) na kontrabasu in bobnar Rok Koritnik, s kitarskimi bravurami pa je zvok tanga dopolnjeval Andraž Mazi. V Noche Transfigurada so izzvali še enega številnih navdušenih aplavzov publike. In kaj je lahko lepši zaključek večera kot znana Un ano de amor, skladba iz enega največjih Almdovarjevih filmov Tacones lejanos ali Visoke pete. Za naslednje leto ljubezni in strasti.

S ponedeljkovim koncertom Nane Milčinski, ki je s svojim bendom in gostom Jušem Milčinskim v glasbeni podobi predstavila manj znana besedila svojega dedka Frana Milčinskega Ježka, je festival prešel v svoj zaključni del. Zadnji koncert je bil v Belvederu na sporedu v torek ob 20.30, poslušalce pa je v špansko Andaluzijo popeljala zasedba Vito Marenče Group z izbranimi skladbami flamenka. Kitarist Vito Marenče se je te glasbene zvrsti učil pri svetovno znanih mojstrih, flamenku pa je posvetil svojo glasbeno ustvarjalno pot. Z njim so igrali sami izvrstni glasbeniki, saksofonist in klarinetist Vasko Atanasovski, tolkalist Nino Mureškič in kontrabasist Jošt Drašler. Festival se je sicer na istem kraju ob isti uri zaključil v sredo ob glasbi beograjske skupine Sanjari, ki je sicer večino dni festivala v zgodnjih popoldanskih urah igrala pred Vilo Prešeren. Snovalci Festivala Bled, umetniški vodja Jernej Brence s svojo ekipo, so še enkrat več pokazali, da je festival, ki vztraja pri visoki glasbeni ravni nastopajočih in hkrati z njimi razširja tudi nova glasbena obzorja, poletnemu utripu prvega slovenskega turističnega bisera še kako potreben. Ah, kakšna beseda …, naj povem drugače: ne le potreben, ampak vsem, ki so ga v teh dneh spoznali od blizu, v veselje.