Največjo moč imajo kupci

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 17. julij 2013 / 10:53

Ekološki kmetje pri preganjanju lažnivih prodajalcev hrane več stavijo na ozaveščenost kupcev kot pa na ostrejši nadzor.

Kranj – Zadnje razkritje nepoštenih prodajalcev na koprski tržnici, ki so kupce zavajali o izvoru sadja in zelenjave, kupljenih v Trstu, za ekološke kmete, ki redno sodelujejo na sobotni Eko tržnici v Mercatorju v Kranju, ni nobeno presenečenje. »Za tako prakso kar številnih prodajalcev se ve že dolgo časa, vendar se je doslej v tej smeri premalo naredilo. Za takšnimi prodajalci stoji pravi pogon, prodajo se ogromne količine hrane. Ekološki kmetje se z njimi ne moremo in niti nočemo primerjati,« pravi Miro Rogelj z ekološke kmetije Kovač v Kranju.

Pri ekoloških kmetih do zavajanja kupcev o izvoru in načinu pridelave hrane ne more priti, saj morajo pridobiti certifikat in so zaradi tega pod nenehno kontrolo, pravi Rogelj, prepričan, da bi se s primerno kontrolo vseh, ne le ekoloških kmetov, dalo izkoreniniti tudi goljufe: »A po mojem bi morala biti na certifikatu navedena tudi količina. Če nekdo prodaja bres­kve, ki niso njegove, bi moralo biti označeno, od koga je sadje, koliko ga je pridelal in na kakšen način. Poreklo mora biti torej jasno označeno. Sicer se bo še vedno dogajalo, kot se letos dogaja z goriškimi češnjami, za katere pravijo, da so jih samo v Kranju prodali več, kot jih je zraslo v vseh Goriških Brdih.«

Podobno razmišlja tudi Marko Čebavs z ekološke kmetije Pr' Tonejčk z Brezij, vendar pa dvomi, da se zavajanje s poreklom hrane lahko prepreči: »Lahko se poostri nadzor, a dvomim, da se bo kaj spremenilo. Inšpektorjev je malo, preprodajalcev pa ogromno, saj so zavohali lahek zaslužek. Največjo moč imajo kupci sami, ki bi se morali bolj pozanimati, kje in kako je kaj pridelano, ter tako izločiti nepoštene prodajalce.« Pa so kupci zaradi zadnjega razkritja bolj nezaupljivi? »Niti ne, zlasti pa ne redne stranke, ki nas že dobro poznajo,« pove Čebavs.

Predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Boris Fras je povedal, da so prevaranti najpogosteje preprodajalci, ki za povrh tudi ne plačujejo davkov. »Oni so samostojni podjetniki in niso regulirani tako kot kmetje, ki plačujemo davščine od katastrskega dohodka, od dejanskega prometa ali pa pavšal. Že iz fiskalnega vidika je torej trenutna situacija nevzdržna,« opozarja. Kot poudarja, v tujini pri hrani že dolgo ne stavijo na domače, temveč na preverljivo kakovost. »Domače je standard, ki sploh ne obstaja. Tudi ekološki kmeti sicer podpiramo čim večjo pridelavo v Sloveniji, ampak s pravimi ukrepi kmetijske politike. Sedaj se namreč sprejemajo ukrepi, ki nimajo ne repa ne glave. Meni ne bo nikoli jasno, kako nekaterim novim kmetom nikoli ničesar ne zmanjka, meni, ki imam 2,5 hektarja vrtnin, pa vedno zmanjkuje.« Fras je prepričan, da lahko razmere bistveno izboljšamo s poostritvijo nadzora, ki se mora razširiti tudi na samostojne podjetnike, poleg tega bi po njegovem smeli na mestnih tržnicah hrano prodajati zgolj pravi kmetje. »Tudi pri subvencijski politiki bi morali izvajati dodatne nadzore, tudi nad količino prodanega pridelka, ne le nad površinami. Pri ekoloških kmetih to že poteka, pri ostalih pa za zdaj ne.« Veliko pa lahko pripomorejo tudi kupci sami, ki bi se morali o načinu pridelave hrane bolj skrbno prepričati. »A kaj ko povprečnega Slovenca veliko bolj zanima cena kot pa kakovost hrane,« je še dejal.