Lovski zakon bi padel

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Ivan Oman meni, da bi sedanji lovski zakon padel na evropskem sodišču za človekove pravice in da imajo kmetje od kmetijsko gozdarske zbornice premalo koristi.

Zminec – Oseminsedemdesetletni Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki je verjetno najbolj znan slovenski kmet. S skupino somišljenikov je leta 1988 ustanovil Slovensko kmečko zvezo, v koaliciji Demosa sodeloval pri slovenski osamosvojitvi, na prvih demokratičnih volitvah postal član predsedstva republike in potem bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Že v osemdesetih letih je javno opozoril na potrebo po ustanovitvi kmetijsko gozdarske zbornice in se za to zelo zavzemal, kot poslanec je »presenetil« s predlogom novega lovskega zakona. Formalno je še vedno lastnik kmetije, gospodarske vajeti je že prepustil sinu Janezu, še zmeraj pa po svojih močeh pomaga pri delu. Na kmetiji obdelujejo okrog 20 hektarjev lastnih in najetih zemljišč, gospodarijo s 25 hektarji gozda in redijo 90 glav govedi, od tega 50 molznic.

Kakšen je vaš delavnik?

»Vstajam ob petih zjutraj. Moje najpomembnejše opravilo je molža mleka zjutraj in zvečer, a če je treba, poprimem vmes še za kakšno drugo delo. Nič mi ni hudega, imam čas, da tudi kakšno stvar preberem.«

Verjetno ste spremljali volitve za predsednika države. Kako bi komentirali razplet?

»S politiko se izrazito ne ukvarjam več, niti se zanjo prav posebej ne zanimam. Veliko informacij nimam, lagal pa bi, če bi rekel, da me nič ne zanima. Spremljal sem tudi volilno dogajanje. Mislil sem, da bo Peterle dobil nekaj več glasov, nisem pa pričakoval njegove zmage. Po prvem krogu je bilo jasno, kakšen bo razplet. Že takrat se je pokazalo, koliko glasov je namenjenih Peterletu, in v drugem jih je bilo komaj kaj več. Izid je zelo težko komentirati, nekateri menijo, da je bil to neke vrste referendum, najbrž pa kar drži, da Peterle ni bil pravi kandidat konzervativne opcije. Prepričan sem, da bi ta opcija dobila precej več glasov, kot jih je dobil Peterle, če bi šlo za volitve v državni zbor, vendar pa verjetno manj, kot jih je na prejšnjih volitvah.«

Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja spremembe zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, pri tem pa se krešejo mnenja o tem, ali naj bo članstvo obvezno ali prostovoljno. Kakšno je vaše mnenje?

»Strinjam se s predlogom, da bi dvignili prag za obvezno članstvo, saj je nesmiselno, da morajo biti člani tudi tisti, ki imajo le malo večji vrt. Če bi imeli pri nas večje število profesionalnih kmetij, ki bi bile odvisne le od dohodka iz kmetijstva in bi se zavedale pomena organiziranosti, potem bi lahko uvedli tudi prostovoljno članstvo, a ker je takih kmetij zelo malo, bi se nam z uvedbo prostovoljnega članstva lahko zgodilo, da bi ostali brez zbornice.«

Ste kot kmet zadovoljen z delom zbornice?

»Nad dejavnostjo zbornice sem razočaran, kmet ima od nje premalo koristi. Ko so kmetje vzeli stvari v svoje roke in se sami organizirali v Govedorejsko poslovno združenje (GPZ), bi pričakoval, da jim bo zbornica pri tem pomagala in da bo spodbujala drugačno organiziranje, tako kot ga, na primer, v Avstriji koroška deželna zbornica svojim tržnim oddelkom. Ko smo pri nas kmetje začeli prodajati mleko preko GPZ-ja v Italijo, so nas skorajda zmerjali kot nekakšne izdajalce.«

Bi funkcijo predsednika zbornice morali omejiti na dva mandata?

»Omejitev mandata je resda ostanek socializma, lahko pa je prav koristna, če bi s tem morda še koga spodbudili k opravljanju funkcije predsednika, ki je vsekakor težka. Predsednik bi funkcijo lahko opravljal nepoklicno, dovolj je, če bi enkrat na teden prišel pogledat, kaj počne direktor.«

V slovenskem lovstvu se tudi po uvedbi demokracije ni veliko spremenilo, zdaj so nekatere spremembe zakonodaje spet v obravnavi. Se z njimi strinjate?

»Podrobnosti ne poznam, vem pa, da bistveno ne spreminjajo sedanje ureditve. Lovski zakon, kot sem ga predlagal še kot poslanec državnega zbora, je temeljil na treh izhodiščih: o loviščih naj bi namesto države odločale občine, stalež divjadi naj bi uskladili z interesi kmetijstva in gozdarstva, za divjad, ki je nevarna ljudem in domačim živalim, naj bi določili rezervate, povsod drugod pa bi jo lahko vse leto prosto streljali. Če bi še enkrat pisal zakon, bi povzel nemški model, po katerem bi o zakupu lovišč odločala skupnost lastnikov zemljišč na ravni občine. Naš sedanji lovski zakon bi na evropskem sodišču za človekove pravice padel, ker ne spoštuje lastnine.

Se je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo položaj kmetov poslabšal ali izboljšal?

»Čeprav je vstop v Evropsko unijo odvzel Sloveniji suverenost na področju kmetijske politike in prinesel tudi kaj slabega, je dobro to, da imamo velik trg, ki nam omogoča, da lahko prodajamo mleko v Italijo in stare krave v Avstrijo.«

Skupna kmetijska politika na različne načine (s praho, s hektarskimi obremenitvami itd.) omejuje količinsko pridelavo hrane, ob tem pa nekaterih kmetijskih pridelkov že primanjkuje. Ali je takšna politika prava?

»Plansko gospodarstvo je doživelo polom v socializmu in doživlja ga že tudi v Evropski uniji. Takšno gospodarstvo je bilo morda doslej potrebno, zdaj pa se kaže, da so vse omejitve odveč. Čeprav mleka že primanjkuje, bruseljska administracija ne odpravlja mlečnih kvot, ampak celo kaznuje tiste, ki jih presegajo.«

Skupna kmetijska politika je prinesla na kmetije tudi več administrativnega dela – pisanje vlog in vodenje evidenc. Kako to doživljate?

»To je nekaj groznega. Na takšni kmetiji, kot je naša, bi skorajda že morali imeti administratorja za urejanje papirjev.«