Domača hrana iz Trsta

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 12. julij 2013 / 10:53

Po televizijskem razkritju goljufov, ki na koprski tržnici kupce zavajajo o izvoru živil, ki jih kupujejo v Trstu, prodajajo pa kot doma pridelane, pristojni napovedujejo poostritev nadzora.

O lumpih na tržnicah

Za pridelke, ki jih branjevke ponujajo na svojih stojnicah, je vedno veljalo, da so zrasli na domači njivi, edina skrb kupca pa je nekdaj bila, ali bo dobil »dobro vago«. Danes pa kupcev ne prinašajo več okoli pri tehtanju, saj so nenazadnje tehtnice postale digitalne, danes se najbolj »podjetni« odločajo za popolni nateg svojih kupcev. RTV Slovenija je namreč pred tednom dni razkrila, da se na marsikateri stojnici na koprski tržnici (in ob primorskih cestah) znajdeta sadje in zelenjava, kupljena v Trstu. Kar niti ne bi bilo sporno, če bi bilo poreklo pravilno označeno, a kaj ko jih novodobne branjevke (in branjevci) prodajajo kot doma pridelane. Novinarka nacionalne televizije je namreč ob štirih zjutraj na veletržnici sadja in zelenjave v Trstu presenetila taiste prodajalce, ki so ji dan prej na koprski tržnici zagotavljali, da so pridelki na njihovih stojnicah iz lokalne integrirane ali ekološke pridelave. In takih prodajalcev, večinoma ne gre za prave kmete, temveč samostojne podjetnike, ni malo. Lani so kmetijski inšpektorji opravili 126 inšpekcijskih nadzorov in nepravilnosti zaznali v 67,5 odstotka primerov, največ prav zaradi zavajanja pri izvoru blaga. A kljub temu se je zdelo, da so bili pristojni za nadzor po razkritju nemoralnega in tudi kaznivega početja nekaterih prodajalcev sadja in zelenjave presenečeni. In njihov odgovor: za nastalo situacijo je kriva predvsem nedorečena zakonodaja, takoj pa so poostrili tudi nadzor. Lumpe je treba kaznovati, je odločen tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Predvidoma danes bodo v javno razpravo poslali tudi novi predlog zakona o kmetijstvu, s katerim so nadzor tako ali tako že želeli poostriti, je še dejal minister. Po novi ureditvi bodo tako lahko kmetje svoje proizvode prodajali brez registracije le na kmetiji v zelo omejenih količinah, v primeru večje proizvodnje pa se bodo morali registrirati kot nosilci dejavnosti. In za konec še nekaj ironije: ministrstvo za kmetijstvo in okolje je ravno pred tednom dni začelo poletni del splošne promocije hrane iz naše bližine, v kar namerava vložiti kar dva milijona evrov. Ali bomo torej s proračunskimi sredstvi promovirali tudi nakup uvožene hrane? Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ponuja svojo rešitev problema: takšno goljufanje potrošnikov bi lahko deloma zajezili, če bi na tržnicah dovolili živila prodajati le kmetom, ostali s statusom samostojnih podjetnikov pa naj živila prodajajo v trgovinah.

Politične stranke najbolj koruptivne

Lumpi se po prepričanju javnosti skrivajo predvsem v politiki. Najnovejša javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2013, ki jo je opravila organizacija Transparency International (TI) v 107 državah, razkriva, da več kot polovica ljudi meni, da je korupcije v zad­njih dveh letih več, kar četrtina vprašanih pa je v zad­njem letu dni plačala podkupnino. Slovenci kot najbolj skorumpirane vidijo politične stranke in državni zbor. Za politične stranke zadnje ocene javnosti o njihovi koruptivnosti večinoma niso presenečenje, a obenem razlagajo, da slabo luč nanje meče predvsem ravnanje posameznikov, ki v politiko vstopajo iz ozkih osebnih interesov. Po mnenju predsednika Državnega zbora Janka Vebra se bo delovanje poslanskih skupin in strank izboljšalo, ko bo zagotovljena transparentna poraba javnih sredstev, predsednik DL Gregor Virant izpostavlja spremembo zakonodaje, po kateri bi popolnoma prepovedali donacije podjetij političnim strankam. Vodja poslancev NSi Matej Tonin poudarja, da nekaj skorumpiranih in pokvarjenih politikov ne pomeni, da so pokvarjeni in skorumpirani vsi. V SDS pa menijo, da so rezultati zadnje raziskave odraz »23-letne kampanje političnega in medijskega monopola, ki širita protistrankarsko in protidemokratično razpoloženje med ljudmi«.

Davek na srečke

Luknjo v državnem proračunu bodo najverjetneje krpali tudi z novim davkom od srečk. Kljub številnim pomislekom je namreč pristojni odbor DZ za finance in monetarno politiko že podprl predlog zakona, ki uvaja 10-odstotno obdavčitev prodajne cene srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo: loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta. Na ta način naj bi se na leto v proračun steklo dodatnih 17 milijonov evrov. Glavni očitki predlaganemu davku so bili, da bo ta pomenil drastičen upad prometa od iger na srečo, ki se že tako zmanjšuje. Zlasti problematičen bo novi davek ob športnih stavah pri nizki kvoti (pod 1 : 1,10), kjer bi igralec tudi ob dobljeni stavi dobil manj, kot je plačal za srečko, kar bo najbrž povzročilo, da se bodo igralci raje odločali za igranje v tujini ali prek spleta. Novi davek bo imel tudi negativne posledice na financiranje humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij.