Lahko bi sekali bistveno več
Lastniki gozdov v gozdnogospodarski enoti Besnica bodo v prihodnjih desetih letih lahko posekali 335 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je 179 tisoč »kubikov« več, kot so ga posekali v preteklem desetletju.
»Starejšo generacijo, ki je znala in želela gospodariti z gozdom, ponekod zamenjujejo novi, mladi lastniki, ki želijo na hitro zaslužiti in jih ne zanima dolgoročni donos. Nekateri med njimi niti ne vedo, kje imajo gozd oz. kje poteka meja parcele.«
Kranj – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili nov načrt gozdnogospodarske enote Besnica za obdobje 2013–2022. Načrt je od srede vsak delovni dan od sedmih do devetih dopoldne razgrnjen v prostorih Krajevne enote Kranj v Kranju, na ogled bo do 9. julija. Lastniki gozdov in drugi uporabniki gozdnega prostora lahko dotlej dajo pripombe na načrt, prav tako tudi po elektronski in navadni pošti ter na javni obravnavi, ki bo v četrtek, 4. julija, ob 19.30 v »gozdni učilni« zavoda v Zgornji Besnici (Podrovnik).
Kot je povedala glavna načrtovalka Maja Polenšek, enota Besnica obsega 8.152 hektarjev veliko območje katastrskih občin Nemilje, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica, Pševo, Stražišče, Bitnje, Žabnica, Drulovka, Breg, Jama, Praše, Mavčiče, Podreča in Planica, na katerem je 4.917 hektarjev ali 60 odstotkov gozdov. V območju Nature 2000, za katerega veljajo nekatere omejitve, je skoraj tretjina gozdnega prostora, to je 1.631 hektarjev – celotni predel Jelovice v enoti, območje Velikega vrha in Bidovčevih jam, Nakelska Sava ter del Škofjeloškega hribovja. Velika večina gozdov, kar 97 odstotkov, je v zasebni lasti, ostali so v občinski in državni. Zasebna posest je zelo razdrobljena, po podatkih za lani je 3.021 lastnikov imelo v povprečju 1,63 hektarja gozda, od tega tri četrtine manj kot en hektar. »Lastniki majhnih posesti niso ekonomsko vezani na gozd in tudi ne kažejo zanimanja za vlaganja oz. za delo v gozdu. Veliko parcel je v lasti večih lastnikov, zato imajo revirni gozdarji tudi več dela, še zlasti pisarniškega,« pove Maja Polenšek in doda, da je povečevanje povesti odvisno predvsem od državne politike, pri tem pa še ni znano, kako bo na to vplival napovedani davek na nepremičnine.
Gozdovi se vse bolj starajo
Lastniki gozdov bi glede na načrt lahko v minulih desetih letih posekali skoraj 249 tisoč kubičnih metrov lesa, a so ga dejansko le nekaj več kot 156 tisoč »kubikov«. Na posek so močno vplivale ujme in pretirana razmnožitev lubadarja, sanitarne sečnje je bilo kar 31 odstotkov celotnega poseka, na ravninskem območju je bil posek zaradi tega celo za petino večja od načrtovanega. Za naslednjih deset let v zavodu načrtujejo bistveno večji posek – 335 tisoč kubičnih metrov. »Večji posek omogoča vse višja lesna zaloga, nujen pa je tudi zato, ker se gozdovi vse bolj starajo. Razmerje razvojnih faz je porušeno, preveč je debeljakov in premalo drogovnjakov, to je lesa, debelega od deset do trideset centimetrov,« pravi Maja Polenšek in dodaja, da se v zadnjih letih posek povečuje tudi zaradi gospodarske krize.
Pomanjkljiva nega
Dobre štiri petine gozdov je odprtih za normalno gospodarjenje, predvsem v težje dostopnih predelih pa je odprtost še vedno pomanjkljiva. Lastniki v zadnjih desetih letih niso zgradili nobene nove gozdne ceste, po oceni gozdarjev bi bilo v naslednjem desetletju treba zgraditi 13 kilometrov novih cest, med katerimi bi dali prednost cestama Štihlnove ravne – Plansko in Jančje brdo. Uresničitev načrtov bo tako kot doslej odvisna od finančnih možnosti lastnikov in državne podpore.
Gozdarji opozarjajo tudi na pomanjkljivo nego gozdov. »V ravninskih gozdovih je problem robida, ki je zelo agresivna in lahko za več desetletij zavre razvoj drevja. V zadnjih petih letih se je nega zelo zmanjšala, tudi na račun vse nižjih državnih subvencij,« pravi Polenškova in poudarja: »Če ni obžetve in nege, je manj visoko kakovostnega lesa, gozd pa je tudi bolj izpostavljen ujmam, še zlasti vetru.«
In kaj še »žuli« gozdarsko stroko? Prevelik delež iglavcev v lesni zalogi in prevelik delež sanitarne sečnje v celotnem poseku, vse večja obljudenost gozdov, kar vznemirja divjad ter ovira sečnjo in spravilo lesa, nedovoljene vožnje z motornimi vozili po gozdovih, vse hujši pritisk na primestne gozdove, nedovoljeni posegi v gozdni prostor, vse večja obremenjenost javne gozdarske službe s pisarniškimi opravili, ...