V Dubaju ima ves svet na dlani

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 15:42

Jure Uršič, fotograf žirovskih korenin, že sedem let živi in dela v Dubaju, kjer je pred kratkim odprl tudi lastni fotografski studio. Najbolj uživa v ustvarjanju fotografij za potrebe oglasov – to so fotografije izdelkov, življenjskega sloga, mode in kulinarike; s slednjim je pravzaprav tudi začel svojo fotografsko pot.

Žiri – V Dubaj je Jureta Uršiča ponesla želja po potovanjih, zato je sledil bratu, ki je tam že prej delal kot stevard. »Ko sem ga videl potovati po vsem svetu in da je zraven mogoče še kaj zaslužiti, se mi ideja ni zdela tako slaba. Odločil sem se, da ga bom obiskal in tako poskusil dobiti to sanjsko službo,« pojasni. A med čakanjem na razpis za zaposlitev pri letalski družbi Emirates si je našel delo v gostinstvu, ob tem pa se je začel preizkušati še kot fotograf. »Delo v gostinstvu ni bilo zame, vedel sem, da lahko s trdim delom in znanjem dosežem veliko več.«

A pot do profesionalnega fotografa ni bila prav lahka, je poudaril. »Začel sem delati kot skrbnik socialnih omrežij in grafični oblikovalec za restavracijo, kjer sem prej delal kot natakar. Urejal sem socialna omrežja ter oblikoval grafična dela za podružnici Hongkong in Dubaj v povezavi z glavno pisarno v Londonu.« Ob pripravi mesečnega koledarja na socialnih omrežjih je potreboval močan fotografski arhiv. »Pisarna, kjer sem ustvarjal, je bila nad restavracijo, tako da sem se pogosto znašel v kuhinji in fotografiral hrano za objave na socialnih omrežjih,« je pojasnil in hudomušno dodal, da je bilo to marsikdaj zgolj izgovor, v resnici pa je bil samo lačen. Postopoma so se njegove fotografije začele pojavljati v revijah po vsem svetu, kar mu je dalo še dodatni zagon. »Seveda se nisem ustavil pri hrani, pot me je zanesla v fotografiranje za potrebe oglaševanja.« Tako si je kmalu ustvaril ime in se kot fotograf zaposlil v večji agenciji. Začel je fotografirati različne izdelke, življenjski slog, modo in še vedno tudi kulinariko. »Vendar mi je vedno bolj pri srcu studijska in kreativna fotografija,« je pojasnil Uršič. Zato je izkoristil, ko se je ob padcu cen najemnin zaradi koronakrize pred časom pokazala priložnost, da v Dubaju odpre lastni fotografski studio, kar je bila njegova dolgoletna želja. »Studio je oddaljen deset minut od mestnega jedra in je torej idealna lokacija za potencialne stranke. Služi mi kot kreativni prostor, v katerem sem doslej ustvaril že nekaj kreativnih portretov in produktnih fotografij.«

Njegova fotografska vizija, pravi Uršič, je kontrastna. »Rad uporabljam temne in svetle odtenke ter karseda resnične barve.« V oglaševalski panogi sicer stranke povedo, kakšno fotografijo pričakujejo, zato se je po njegovih besedah pred vsakim fotografiranjem pomembno posvetovati z naročnikom. »Vizija je tako lahko različna od motiva do motiva.« Zaupal nam je tudi nekaj 'trikov', zaradi katerih so podobe na njegovih fotografijah tako privlačne. Trikov je res veliko, pravi, od svetlobnih in programskih do bolj praktičnih, kot je oblikovanje hrane in scenografija. »Odkrito povedano se jih učim in jih preskušam sproti.« Ob tem je razkril, kaj se dogaja 'v ozadju', ko fotografira hrano. »Sladoled je navadno obarvan pire krompir, da dlje časa ohrani obliko. Namesto mleka se uporabljajo razne kreme, da žitni kosmiči niso razmočeni. Namesto ledenih kock je v pijači plastika, kozarec pa je na zunanji strani poškropljen z deodorantom, da se ustvari želeni videz zarošenosti. Za to poskrbijo stilisti, ki pripomorejo, da je končna fotografija hrane ali pijače tako privlačna, da se gledalcu pocedijo sline.« Ob tem poudari, da je fotografsko delo timsko, saj je za eno fotografijo pogosto potrebnih več ljudi: stilisti, umetniki ličenja, scenografi, asistenti ...

Ob vprašanju, kako pridobi nove naročnike, je priznal, da je konkurenca v Dubaju sicer velika, a je obenem v tako velikem mestu tudi veliko naročnikov. »Na konkurenco tako gledam kot na vzor ali celo pomoč, ko imam preveč naročil,« je poudaril Uršič in dodal, da je povezovanje s kreativnimi ljudmi različnih narodnosti, verstev in mentalitet nekaj neprecenljivega, delati skupaj z njimi pa še celo onkraj tega. Navado ima, da sam ne išče naročnikov, saj so taka dela navadno slabše plačana, ampak počaka, da ga sami najdejo – ali na družabnih omrežjih ali na njegovi osebni spletni strani www.jureursicphotograhy.com. »Najboljši naročniki pa so navadno tisti, ki za moje delo izvejo od prijateljev ali znancev.« Verjetno pa k njegovemu ugledu prispevajo tudi nagrade, ki jih je osvojil za svoje fotografije. Pred kratkim je osvojil bronasti priznanji na fotografskem natečaju One Eyeland v kategorijah produktne in mobilne fotografije.

O tem, da bi morebiti poskusil še v kakšni drugi državi ali se celo vrnil v Slovenijo, zato ta čas ne razmišlja, čeprav priznava, da je vrnitev v Slovenijo ves čas njegov končni cilj. A na Dubaj ga po njegovih besedah za zdaj veže preveč stvari. »Tu imam svoje podjetje, kreativni studio in ves svet na dlani.« Navdušen je tudi nad načinom življenja v Dubaju, ki ga dojema kot zelo strpno mesto, predvsem pa varno. »Tu ni noben problem pustiti odklenjen avto ali vhodna vrata stanovanja. Pred mesecem dni sem na javnem parkirišču pozabil celotno prtljago s fotografsko opremo. Ko sem se po eni uri vrnil, me je vse čakalo na recepciji v bližnjem hotelu.« V avgustu pa se kljub temu že veseli dopusta in je, kot pravi, že zdaj z mislimi v Sloveniji: »Tam nekje ob reki Sori namakam noge v vodi.«